Franja

Zadetki iskanja

  • large1 [la:dž] pridevnik (largely prislov)
    velik; prostoren, obširen, razsežen, velik (posel, družina, dohodek, vsota itd.)
    arhaično velikodušen, velikopotezen; svoboden (umetnost)

    by and large na splošno
    as large as life v naravni velikosti
    larger than life nadnaravno velik
    large discretion velika obzirnost
    large order težka naloga
    on a large scale na veliko, velikopotezno
    on the large side nekoliko prevelik ali preobširen
    large of limb velik, velikih udov
  • laurea f šol.

    1. diploma:
    prendere la laurea in lettere diplomirati na filozofski fakulteti
    esame di laurea diplomski izpit
    tesi di laurea diplomska naloga

    2. doktorat, doktorska čast:
    laurea honoris causa častni doktorat
  • lážji (-a -e) adj. komp. od lahek più leggero; più facile; meno grave, meno duro:
    olje je lažje od vode l'olio è più leggero dell'acqua
    lažja naloga compito più facile, piuttosto facile
    lažje življenje vita meno dura
    lažja rana ferita leggera, non grave
  • lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

    une lourde tâche težka naloga
    lourde faute težka, huda, groba napaka
    aliment masculin lourd težka jed
    artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
    huile féminin lourde težko olje
    industrie féminin lourde težka industrija
    temps masculin lourd soparno vreme
    odeur féminin lourde močan, oster vonj
    marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
    poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
    avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
    avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
    peser lourd biti težak (nad poprečjem)
    cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
    il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
    lourd de conséquences težkih posledic
    lourd de promesses mnogo obetajoč
  • mačji kašelj frazem
    (lahka naloga; malenkost) približek prevedkakismiska, gyerekjáték, pofonegyszerű
    Najti zaposlitev ni mačji kašelj. ▸ Munkahelyet találni nem gyerekjáték.
    Biti mama je težko delo, igralstvo je proti temu mačji kašelj. ▸ Anyának lenni nehéz dolog, a színjátszás ehhez képest kismiska.
  • māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

    I.

    1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

    2. occ.
    a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
    b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

    3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

    4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

    5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let).

    II. metaf.

    1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

    2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

    3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

    4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • mandātārius -iī, m (mandāre, mandātum) pooblaščenec, ki mu je zaupana tožba ali naloga, pravni zastopnik, odvetnik, posredovalec, predstavnik: Dig.
  • Maßarbeit, die, delo po meri; figurativ eine Maßarbeit točno opravljena naloga
  • mastīgophorus -ī, m (gr. μαστιγοφόρος) bičenosec, javni služabnik, reditelj, čigar naloga je bila skrbeti za mir in red pri gledaliških igrah: Arn., Prud.
  • médiocre [-djɔkrə] adjectif, vieilli srednjevrsten, srednje vrednosti, povprečen, skromen; péjoratif slab, podpovprečen, manjvreden; reven; masculin povprečnež; povprečnost

    un médiocre roman slab roman
    devoir masculin médiocre komaj (še) zadostna naloga
    élève masculin médiocre en anglais v angleščini slab učenec
    salaire masculin médiocre slaba, majhna plača
    c'est au-dessous du médiocre to je slabo
    avoir une note médiocre imeti nizko, slabo oceno (red)
    avoir une taille médiocre biti majhne postave
  • miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
    miselno reven gedankenarm
    miselno bogat gedankenreich
  • nehvaléžen thankless; ungrateful; unthankful; VB, arhaično ingrate

    nehvaléžna naloga, dolžnost a thankless task, duty
  • nehvaléžen ingrato (do con) ; desagradecido

    nehvaležna naloga (fig) tarea f ingrata
  • nèhvaléžen ingrat

    nehvaležna naloga (figurativno) tâche ženski spol ingrate
    pokazati se nehvaležnega do koga se montrer ingrat envers quelqu'un, faire preuve d'ingratitude envers quelqu'un
  • nemšk|i [é] (-a, -o) deutsch (južno süddeutsch, severno norddeutsch, švicarsko schweizerdeutsch)
    vseskozi nemški urdeutsch, ironično teutonisch
    po jeziku: deutschsprachig; po poreklu: deutschstämmig
    nemška marka die Deutsche Mark, Deutschmark
    nemška ozemlja vzhodno od Odre in Nise zgodovina die deutschen Ostgebiete množina
    nemška šolska naloga die Deutscharbeit
  • operatíven (-vna -o) adj.

    1. med. operatorio

    2. voj. operativo, di operazioni:
    operativno področje zona di operazioni

    3. operativo, operazionale:
    operativna naloga compito operativo
    navt. operativna obala banchina, riva operativa
  • order1 [ɔ́:də] samostalnik
    red, ureditev, urejenost
    biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
    vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
    ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
    pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
    matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
    cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
    arhitektura klasičen slog stebrov

    vojska at the order puška pri nogi
    vojska battle order bojni red
    vojska marching order paradna formacija
    vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
    matematika equation of the first order enačba prve stopnje
    holy orders duhovniški stan
    in orders posvečen (v duhovnika)
    to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
    lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
    by order of po nalogu, na ukaz
    to order po povelju, po naročilu
    in order v redu, urejen
    in bad order v slabem stanju, neurejen
    to keep order vzdrževati red
    to put in order urediti
    to set in order urediti, razvrstiti
    to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
    in order to zato da, da bi
    in order that da bi
    on order po naročilu, naročen
    made to order narejen po naročilu (meri)
    on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
    out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
    under the orders of pod poveljstvom
    to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
    till further orders do nadaljnjega
    parlament to call to order pozvati k redu
    parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
    parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
    ekonomija to be on order biti naročen (blago)
    ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
    ekonomija to give (ali place) an order naročiti
    ekonomija money order denarna nakaznica
    ekonomija postal order poštna nakaznica
    apple-pie order popoln red
    order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
    to pass to the order of the day preiti na dnevni red
    arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
    pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
    Order of Merit red za zasluge
    ameriško in short order takoj, nemudoma
    standing order trajno pravilo, določen poslovnik
    in working order pripravljen za delo (stroj)
    law and order mir in red
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • pari1

    A) agg.

    1. enak; enakovreden; podoben:
    avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
    essere pari di, in biti enak po
    di pari passo pren. istočasno

    2. raven, zravnan:
    superficie pari ravna površina
    a piè pari sonožno; pren. popolnoma

    3. igre enak, izenačen:
    la partita è pari igra je izenačena
    essere pari biti si bot
    far pari e patta odigrati neodločeno
    conti pari poravnani računi

    4. pren.
    essere pari a biti kos čemu

    5. mat. paren, sod

    6.
    alla pari (au-pair):
    lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

    B) avv. enako:
    pari pari dobesedno; pog. takoj
    il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

    C) m, f vrstnik, vrstnica:
    un nostro pari naš vrstnik
    trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
    da par suo kot se mu spodobi
    senza pari brez primere

    Č) m enakost:
    essere in pari biti enak, izravnan
    rendere pari a pari vrniti milo za drago
    a un pari enako, istočasno
    del pari prav tako
    al pari di kakor, kot
    in pari na istem nivoju:
    mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe