Franja

wooden spoon [wúdnspu:n] samostalnik
sleng najslabši pri tekmovanju (izpitu); tolažilna nagrada za najslabšega

zahmedíja ž (t. zahmetije, ar.) plačilo, nagrada za trud, za uslugo

žgalnína ž nagrada za pečenje cigle

наградные pl. denarna nagrada

премиальные (pl.) denarna nagrada, premija

adeguato agg. primeren, ustrezen, usklajen:
premio adeguato ai meriti zaslugam primerna nagrada

appāreō (adpāreō) -ēre -uī -itūrus

1. na dan, na svetlo, na plano priti (prihajati), pokazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, viden (opazen) biti, videti se (naspr. latēre, latitare, occultum esse): ille bonus vir nusquam apparet Ter., apparebo domi Pl., apparent armati N., apparent rari nantes in gurgite vasto V., apparet lux C., si qua uspiam navicula praedonum apparuisset Ci., apparetque beata pleno copia cornu H., quod nec hostis usquam apparebat L.; z dat. personae: anguis ille, qui Sullae apparuit immolanti Ci., queis numquam dies apparuit Tib., apparere alicui in somnis Vulg.; appārēns -entis viden: O., Q.; adv. appārenter vidno, očitno: Boet.; pren.: facitote sonitus ungularum apparent Pl., apparet sensus, perversitas, proclivitas Ci., ne quod in vita vestigium libidinis appareat Ci.

2. (na klic prikaz[ov]ati se), na razpolago (uslugo) biti, služiti, streči; o uradnih slugah rim. oblastnikov: lictor, qui apparebat Quadr. ap. Gell.; z dat. personae: aedilibus L., XXIV lictores apparere consulibus L., novem (decemviris) singuli accensi apparebant L.; z dat. rei (pri čem): scribae,... lictores,... quos apparere huic quaestioni video Ci.; o izvenrimskih razmerah: Eumenes..., cum... VII annos Philippo apparuisset N. ko je 7 let služil Filipu za tajnika; pren.: divorumquae iras (sacerdotes) providento iisque apparento Ci. in naj se po njej (jezi) ravnajo, hae (Dirae) Iovis ad solium... apparent V.

3. pren. očiten biti, jasen biti, (po)kazati se, izkazovati se: L., O. idr., si ei opus non apparet Ca., ratio apparet Pl. se kaže (spoznava), da je prav (da je v redu), fac sis nunc promissa adpareant Ter., id quo magis absconditur, eo magis apparet Ci., ut videam, ubi rhetoris tanta merces... appareat Ci. kje se izkaže retorju (za njegov pouk) plačana tolikšna nagrada (= od retorja za tolikšno nagrado naučeno govorništvo), res ipsae apparere non poterunt N. razbistriti se, lamentamur non apparere labores nostros H. da se ne priznavajo, in angustiis amici apparent Petr. se izkažejo; s predikatnim adj.: rebus angustis animosus atque fortis appare H. izkaži se pogumnega...; z dat.: apparet id quidem... etiam caeco L.; z ex: ex quo apparet antiquior materiae origo Plin.; z NCI: Varr., Suet., membra nobis ita data sunt, ut ad quandam retionem vivendi data esse appareant Ci., apparebant autem bona esse Sen. ph. Pogosto brezos. appāret očitno (jasno, razvidno) je, jasno se (po)kaže, vidi se; abs. (kot vrinek): sive hoc confictum est, ut apparet, sive missum domo est, ut dicitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: tamen appareret, uter esset insidiator Ci., appariturum (esse), quibus populis proprie societatem cum rege iungi displicuisset L.; z ACI: adparet (eum) esse commotum Ci., hoc cum appareret non sine magna multorum consensione esse factum N., apparebat aut hostibus aut civibus de victoria concedendum esse L.; z dat.: in iis rebus, quas impendere iam apparebat omnibus N.; z abl. (iz česa): in causa non fuisse feritatem eo apparet, quod... Sen. ph., ut ipso nomine apparet Plin.; z ex: ut ex orationibus apparet Ci., ex nuptialibus sacris apparet Q.; z in in abl.: de qua (re) Socrates quidem quid senserit, apparet in eo libro, in quo moritur Ci.; redkeje s per: per quae appareat Q.; z inde: Plin., Q.; z raznimi adv., npr.: lucide N., aperte Lucr., manifesto, plane Q.

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

bob leta stalna zveza
tudi z veliko začetnico (nagrada) ▸ az év mondása [díj] ▸ az év aranyköpése [díj]

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

Buchhandel, der, knjigotrštvo, knjigarništvo, knjigarne; Friedenspreis des Deutschen Buchhandels mirovna nagrada Nemškega knjigotrškega združenja

castrēnsis -e (castra)

1. taboren, taborski, vojni: Icti., Tert., Arn., Vop., ratio Ci., verbum Plin. vojaški izraz, corona Gell. kot nagrada prvemu, ki je vdrl v sovražni tabor, ex domesticis insidiis in castrense latrocinium compellere Ci., exsilium c. Iust. = neprestana vojna služba.

2. dvoren, dvorski: ministri Lamp.

catēlla² -ae, f (demin. catēna) verižica: Ca., Caecil. ap. Non., Prisc., meretricis acumina, saepe catellam... raptam sibi flentis H.; kot nagrada vrlim vojakom: praetor suos equites catellis ac fibulis donavit L.; ob nožnici: vaginae catellis crepitant Plin.

consolation [kɔnsəléišən] samostalnik
tolažba, uteha, utešitev

sorry (ali poor) consolation slaba tolažba
consolation prize tolažilna nagrada

consolation [-lasjɔ̃] féminin tolažba, tolažilo, uteha; familier tolažnik, žganje

fiche féminin de consolation slaba tolažba; majhna odškodnina
lot masculin, prix masculin de consolation tolažilen dobitek, tolažilna nagrada

consolazione f

1. tolažba, uteha:
dare, recare consolazione potolažiti
premio di consolazione tolažilna nagrada

2. ekst. veselje, radost

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

corōnō -āre -āvī -ātum (corōna)

1. venčati, ovenč(ev)ati, (z vencem, z venci) (o)krasiti, (o)dičiti, (na)kititi: cratera (vina) coronant V., c. locum fronde funerea V., templa O., marino rore deos fragilique myrto H., victimas Plin., ille, qui spinis coronatus est Aug. (o Kristusu); med.: hederā coronantur Bacchico ritu Macr. Pogosto pt. pf. corōnātus 3: Varr., Val. Fl. idr., sedebat in rostris … coronatus Ci., epulae, quas inibant propinqui coronati Ci., coronatus laureā coronā, decemviri coronati laureā L., coronata frons, coronati capilli, coronata puppis, coronatae lintres O., c. arae, carinae, c. phaselus Pr., c. aselli, equi, iuvenci Pr., O., postes lauro coronati Q., coronatus spinis (s trnovo krono) Lact.; z grškim acc.: coronatus nitentes mallobathro Syrio capillos H.; kot subst. corōnātī -ōrum, m ljudje z venci (s kronami), ovenčanci, okronanci: volgum autem tam chlamydatos quam coronatos voco Sen. ph.; occ.
a) zmagovalca v tekmovalnem boju (v tekmi) (o)venčati (častna nagrada je bila oljkov ali lovorov venec): coronare victores oleā ali oleastro Olympiae Plin., victores lauro Delphis Plin., coronari utroque certamine Q., cum pugili coronato carmen … scripsisset Suet., sunt eo modo multi coronati (poëtae) Q., Homerus laudatus et coronatus Min., de oratoribus coronatus Suet. iz kroga govornikov ovenčan, comoediam de sententia iudicum coronare Suet. komediji častno nagrado priznati, coronari novo nomine Plin. biti okrašen z novim imenom kot nagrado zmagovalca; od tod z notranjim obj.: magna coronari Olympia (gr. στεφανοῦσϑαι Ὀλύμπια μεγάλα) H. pri velikih olimpijskih igrah prejeti (oljkov) venec kot zmagovalec.
b) vēnīre coronatum (= sub corona vēnīre, gl. corōna) ovenčan = kot vojni ujetnik proda(ja)ti se: Ca. fr.

2. pren. ovenč(ev)ati = obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati): quae (pluma columbarum) sita cervices circum collumque coronat Lucr., silva coronat aquas O., coronant myrteta summum lacum O. obdajajo zgoraj jezerski rob, suggestā castra coronat humo Pr., densāque nemus statione coronant Stat., c. solem itineribus Vitr. (o zvezdah), simplex aetheris dorsum sacratā amoenitate lucis Ap. (o zvezdah), sol circa domum patris eius fulgido ambitu coronatus Lamp., papillae parvis orbibus coronatae Lact., regem illum mundi coronamus Lact. obdajamo v krogu; pesn.: omnem abitum custode coronant V. postavijo okoli.

částen de honor; honorario; honorífico

častna beseda palabra f de honor
častna četa compañía f de honor
častni član socio m (ali miembro m) honorario
častna dama dama f de honor
častna dolžnost deber m de honor
častni doktor doctor m honoris causa
častni gost huesped m de honor
častni dolg deuda f de honor
dosmrtni častni predsednik presidente m honorario a perpetuidad
častna legija Legión f de honor
častno mesto puesto m de honor
častni meščan hijo m predilecto (ali adoptivo) de una ciudad
častna nagrada premio m de honor
častni naslov título m de honor
častna salva salva f de honor
častna služba cargo m honorífico
častno sodišče tribunal m de honor
častno spremstvo escolta f de honor
častna straža guardia f de honor
dati svojo častno besedo empeñar su palabra de honor

denáren monetario; pecuniario; financiero; de dinero

denarni dotok afluencia f de dinero
denarna enota unidad f monetaria
denarni dar donativo m de dinero
denarna globa multa f
denarno gospodarstvo economía f monetaria
denarna kriza crisis f monetaria
denarna menjava cambio m de moneda
denarno nakazilo, nakaznica giro m postal
denarna nagrada recompensa f en dinero
denarna naložba colocación f (ali inversión f) de dinero
denarni obtok circulación f monetaria (ali de dinero)
denarno pismo pliego m de valores declarados
denarno naplačilo (predujem) anticipo m
denarna podpora ayuda f pecuniaria, (državna) subvención f; subsidio m
denarno posojilo empréstito m financiero
denarni presežek excedente m de dinero
denarni prihranek ahorro m de dinero
denarna sredstva recursos m pl pecuniarios (ali financieros); fondos m pl
denarni promet movimiento m de fondos
denarne skrbi preocupaciones f pl de dinero
denarna stiska dificultad f financiera; fam apuro m de dinero; penuria f de dinero
biti v denarni stiski fam estar en un apuro de dinero
denarni trg mercado m monetario
denarna vloga depósito m
denarno vprašanje cuestión f de dinero
denarna zadeva asunto m de dinero
denarni zavod establecimiento m bancario; instituto m de crédito