Franja

Zadetki iskanja

  • sramot|en [ô] (-na, -no) schändlich; blamabel; (ponižujoč) unwürdig; schmachvoll, schimpflich; Schand- (cena das Schandgeld, der Schandpreis, razsodba das Schandurteil)
    na sramoten način koga odpustiti: mit Schmach und Schande (entlassen)
  • srédnji (-a -e) adj.

    1. centrale:
    srednja vrsta fila centrale

    2. medio; mediocre:
    srednja postava statura media
    srednja letina raccolto mediocre
    srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

    3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
    srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
    izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

    4. šol.
    srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
    človek srednjih let uomo di mezza età
    voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
    srednja generacija la generazione di mezzo
    srednja igra fase centrale della partita
    šah. srednja linija linea centrale
    srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
    arheol. srednja kamena doba mesolitico
    šport. srednja kategorija peso medio
    šport. srednji napadalec mediano
    šport. tek na srednje proge mezzofondo
    šol. srednja ocena media
    čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
    mat. srednja vrednost valore medio
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. srednje uho orecchio medio
    lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
    lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
    lingv. srednji spol genere neutro
    srednji tok reke corso medio del fiume
    rad. srednji valovi onde medie
    hist. srednji vek Medioevo
    geol. srednji zemeljski vek mesozoico
    agr. srednje oranje aratura a profodità media
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svójski (-a -o) adj. proprio, specifico, caratteristico, tipico:
    cvetica svojskega vonja fiore dal profumo specifico, caratteristico
    pisati na svojski način scrivere in modo caratteristico, proprio a qcn.
  • šahirati glagol
    1. (igrati šah) ▸ sakkozik
    odlično šahirati ▸ kitűnően sakkozik
    naučiti se šahiratikontrastivno zanimivo megtanul sakkozni
    Eni šahirajo, drugi so kvartopirci. ▸ Egyesek sakkoznak, mások kártyások.

    2. lahko izraža negativen odnos (upravljati; imeti v oblasti) ▸ sakkozik
    šahirati s čim ▸ sakkozik valamivel
    šahirati s kom ▸ sakkozik valakivel
    Na neki način si kot stvarnik, ki šahira z usodami junakov. ▸ Bizonyos módon olyan vagy, mint a teremtő, aki sakkozik a hősök életével.
    Nekdo šahira z našimi življenji. ▸ Valaki sakkozik az életeinkkel.
  • tak1 (-a, -o)

    1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
    kot tak als solcher
    ne tak nicht so, kein solcher
    tak kot … so wie

    2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines

    3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
    nič takega nichts dergleichen
    tak kot … (podoben) -artig
    (glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)

    4.
    taki množina solche, dergleichen
    taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen

    5.
    kar tak gleich so
    tak in tak soundso
    tak ali tak so oder so

    6.
    na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart

    7.
    kaj takega so was, so etwas
    Kaj takega! So was!
    |
    biti tak so sein, sich so verhalten
    biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
    nič takega nichts besonderes
    da malo takih kaum zu übertreffen
  • ták tákšen such (a); of such kind (ali sort, shape, manner, size, habits, characteritd.); suchlike; such as this; that sort of

    ták, tákšen, kakršen such as
    ták, tákšen in ták, tákšen such and such
    v ták, tákšenih primerih in such cases, in cases like these
    kot ták, tákšen as such
    nekaj ták, tákšenega something like this
    nič ták, tákšenega nothing of the sort, no such thing, nothing like it
    na ták, tákšen način in such a way
    kaj ták, tákšenega še nisem videl I have not seen the like before
    nimam časa za ták, tákšene, kot si ti I have no time for the likes of you
    ták, tákšene stvari se dogajajo such things do happen
    rekel je, da se je bil izgubil ali nekaj ták, tákšenega he said he had lost his way, or some such thing
    dejstva je treba videti taka, kot so one must (be prepared to) face the facts
    povej to le ták, tákšenim ljudem, ki jim lahko zaupaš tell it only to such people as you can trust
    prizor je bil ták, tákšen, da bi kogarkoli prestrašil the sight was such as to frighten any one
    kakršen oče, takšen sin like father, like son
    kakršen gospodar, takšen sluga like master, like man
  • ták tal

    tak človek un hombre tal, un hombre así
    kot tak como tal
    na tak način de tal modo, de tal manera
    v takem primeru en un caso así, en tal caso
    taki ljudje tal gente; semejante gente
    tak norec semejante loco, un loco así
    je kdo že videl kaj takega? ¿habráse visto jamás cosa semejante?
  • ta|en (-na, -no) solch, ein solcher/eine solche/ein solches
    takšni množina solche, dergleichen, derlei, solcherlei; so gestaltet, solcherart, so beschaffen, derartig
    takšni in drugačni solche und solche
    kot takšen als solcher
    na takšen način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart
    ne takšen nicht so, kein solcher
    (podoben) dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
    takšen kot … so wie, -artig
    nič takšnega nichts dergleichen
    | ➞ → tak
  • taktn|i (-a, -o) Takt- (stiskalnica die Taktpresse)
    taktni način glasba die Taktart
  • táktovski (-a -o) adj. muz. del tempo:
    taktovski način indicazione del tempo
  • tapiserija samostalnik
    1. (stenska preproga) ▸ falikárpit, faliszőnyeg
    srednjeveška tapiserija ▸ középkori falikárpit
    restavriranje tapiserij ▸ falikárpit restaurálása
    tkanje tapiserij ▸ falikárpit szövése
    izdelovanje tapiserij ▸ falikárpit készítése
    zbirka tapiserij ▸ falikárpit-gyűjtemény
    razstava tapiserij ▸ falikárpit-kiállítás
    izdelovati tapiserije ▸ falikárpitot készít
    stenska tapiserija ▸ falikárpit
    Dvorec je ohranil prekrasne tapete in tapiserije. ▸ A kastély megőrizte gyönyörű tapétáit és faliszőnyegeit.
    Vsaka od tapiserij je zahtevala od štiristo do tisoč ur dela. ▸ Mindegyik falikárpit négyszáz és ezer óra közötti munkaórát igényelt.

    2. (slikarska tehnika) ▸ kárpit, faliszőnyeg
    Na živahen in neobremenjen način nakazuje realizacijo likovne zamisli v različnih materialih - oljni sliki, vitražu, temperi in tapiseriji. ▸ Élénk és kötetlen módon mutatja be egy képzőművészeti ötlet megvalósulását különböző anyagokkal – olajfestményeken, ólomüvegeken, temperaképeken és faliszőnyegen.
  • tehnik|a2 [é] ženski spol (-e …) (način, metoda) die Technik (akvarelna Aquarelltechnik, dvanajsttonska glasba Zwölftontechnik, govorna Sprechtechnik, klavirska Klaviertechnik, kompozicijska Kompositionstechnik, Satztechnik, miselna Denktechnik, plezalna Klettertechnik, Felstechnik, pripovedna Erzähltechnik, skakalna šport Sprungtechnik, slikarska Maltechnik, strelska Schießtechnik, udarjanja šport Schlagtechnik, vožnje Fahrtechnik, vžiganja v les Holzbrandtechnik, zalivanja [Vergußtechnik] Vergusstechnik)
    dletna rezbarska tehnika der Keilschnitt
    vrezna rezbarska tehnika der Keilschnitt
    fresko tehnika die Fresko-Malerei
  • tenis samostalnik
    1. (šport) ▸ tenisz
    igranje tenisa ▸ teniszjáték
    ljubitelji tenisa ▸ teniszrajongó
    igrati tenis ▸ teniszezik
    partija tenisa ▸ teniszjátszma
    igralka tenisa ▸ teniszező
    trenirati tenis ▸ teniszt edz
    igralec tenisa ▸ teniszjátékos
    ženski tenis ▸ női tenisz
    moški tenis ▸ férfi tenisz
    profesionalni tenis ▸ profi tenisz
    poklicni tenis ▸ hivatásos tenisz
    Povezane iztočnice: dvoranski tenis, igrišče za tenis, lopar za tenis, mini tenis, tenis igrišče, tenis lopar, žogica za tenis

    2. (način igranja) ▸ tenisz, teniszjáték
    vrhunski tenis ▸ élvonalbeli teniszjáték
    Igralca pa sta že v uvodnih treh nizih pokazala izjemen tenis. ▸ A játékosok már a három bevezető játszmában is kivételes teniszjátékot produkáltak.
  • test [é] moški spol (-a …) der Test (barvni Farbentest, dopolnitveni Ergänzungstest, inteligenčni Intelligenztest, jetrni Lebertest, kožni Hauttest, ovulacijski Ovulationstest, parafinski Paraffintest, posamični Subtest, psihološki Psychotest, risalni Zeichentest, Rohrschachov Rohrschach-Test, šolski Schultest, za ugotavljanje nosečnosti Schwangerschaftstest, z diski Blättchentest, z izpolnjevanjem vrzeli Lückentest, znanja Leistungstest, uvrstitveni Einstufungstest, žabji Froschtest); die Probe (krvni Blutprobe, navzkrižni Kreuzprobe, poprejšnji Vorprobe); (način testiranja) die Prüfmethode
    rezultat testa das Testergebnis
    kombinirani testi die Testbatterie
    prepoved izvajanje testa/testov das Testverbot
    serija testov die Testserie
  • tipično prislov
    1. (na značilen način) ▸ tipikusan, jellegzetesen
    tipično ženski ▸ tipikusan női
    tipično moški ▸ tipikusan férfi
    tipično ameriški ▸ tipikusan amerikai
    Tipično ženski poklic, kot je medicinska sestra, je v slovenski družbi slabše cenjen in ima manj veljave kot marsikje v razvitem svetu. ▸ A tipikusan női szakmákat – mint az ápolói – kevésbé értékeli a szlovén társadalom, és alacsonyabb megbecsülést élvez, mint máshol a fejlett világban.

    2. (običajno) ▸ jellemzően, általában
    Ponudnik vam bo tipično v nekaj urah vklopil storitev. ▸ A szolgáltató jellemzően néhány órán belül bekapcsolja a szolgáltatást.
    Sopomenke: običajno, ponavadi
  • tónovski (-a -o) adj. muz. (tonski) tonico, tonale:
    tonovski način modo
  • tónski1 (-a -o) adj. tonico, tonale, di toni; del suono:
    tonsko zaporedje successione di toni
    žarg. rad. tonski mojster sonorista
    muz. tonska govorica musica
    muz. tonska lestvica gamma, scala
    film. tonska kopija (filma) copia sonorizzata
    film. tonski film film sonoro
    muz. tonski način modo, tono
    muz. tonski niz serie
    muz. tonski obseg glasbila, pevskega glasu estensione del suono, della voce
    film. tonski zapis banda sonora
  • tróji de trois espèces (ali sortes)

    na troji način de trois manières (différentes)
  • tróji de tres clases

    na troji način de tres maneras diferentes