Franja

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

diction [diksjɔ̃] féminin dikcija, način izražanja (v govoru ali v pisavi)

diète¹ [djɛt] féminin dieta, način prehrane, ki ga predpiše zdravnik; bolniška hrana; postenje

diète absolue, lactée, sèche, végétale popolna, mlečna, suha, rastlinska dieta
malade masculin à la diète bolnik s predpisano dieto
faire diète držati se diete
mettre un malade à la diète predpisati bolniku strogo dieto

Dōrēs -um (Dōrieōn = Δοριέων: Vitr.) m (Δωριεῖς) Dorci, eno štirih glavnih grških ljudstev. Sprva so prebivali ob Olimpu, pozneje so se preselili v Dorido ob Ojti (Oeta) in si po trojanski vojni izbojevali Peloponez ter ustanovili kolonije ob jugozahodni obali Male Azije, na Kreti, Rodosu, Siciliji in na jugu Italije: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Dōricus 3, adv. -ē (Δωρικός) dorski, v dorskem (stavbarskem) slogu: gens Plin., aedes, genus, symmetria Vitr., dicta Q., Dorice loqui Suet.; subst. α) Dōricī -ōrum, m dorsko govoreči: Gell. β) Dōrica -ōrum, n dorska (v dorskem slogu zgrajena) svetišča: Vitr.; pesn. grški sploh: Dorica castra V., O., Pr., nox Val. Fl., ignes Sen. tr., Aucon Iuv.
b) Dōrius 3 (Δώριος) dorski: Plin., carmen H.; subst. Dōrium (Dōrion) -iī, n dorski način igranja na piščal: Cael., Dorium canere Ap.
c) Dōris -idis, acc. -idem in -ida, f (Δωρίς) dorska: Malea Lucan., dialectos Suet.; pesn. = sicilska: tellus Sen. tr.; kot subst. Dōris Dorida, α) pokrajina na severu Grčije ob Ojti: Mel., Plin. β) pokrajina v Mali Aziji ob južni obali Karije: Plin. γ) rastl. pseudanchūsa: Plin. δ) žensko ime, (gl. Dōris²)

2. subst. Dōriēnsēs -ium, m = Dōrēs: Iust.

Dreh, der, (-s, -s) vrtenje, zasuk; (Handgriff, Kunstgriff) trik, pravi način, auf den Dreh kommen pogruntati pravi način; den Dreh heraushaben znati (nekaj delati); im Dreh sein tičati v delu; um den Dreh približno

dubitativement [-tivmɑ̃] adverbe na dvomljiv način, dvomljivo

dúktus m (lat. ductus) duktus, način vodenja pera pri pisanju

Dur-Tonart, die, Musik durovski tonovski način

egzotèričan -čna -o eksoteričen, prikazan na poljuden način: -i spisi

elocution [eləkjú:šən] samostalnik
izgovorjava, način izražanja; govorništvo

élocution [elɔküsjɔ̃] féminin način izražanja, stil, dikcija

élocution aisée, facilité féminin d'élocution lahkota v govorjenju

elocuţiúne -i f način izražanja

énonciation [enɔ̃sjasjɔ̃] féminin izražanje, način izražanja; navedba; juridique izjava, izpoved; besedilo

enoúmen -mna -o koji se može razumjeti (-meti) samo na jedan način: enoumen tekst; -a definicija

enoúmnost ž jedan način razumijevanja (-mev-): enoumnost odgovora

Entstehungsart, die, način nastajanja

Erscheinungsweise, die, von Zeitungen: način izhajanja

Erwerbungsart, die, način pridobitve

Erzählweise, die, način pripovedovanja

españolada ženski spol Špancem lasten način ravnanja ali govorjenja