Franja

zatískati (-am) | zatísniti (-em) imperf., perf. chiudere, tappare:
zatiskati usta, nos tappare la bocca, il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zatisniti oko, oči chiuder occhio, gli occhi
ne moči zatisniti oči non poter chiudere gli occhi
pri prekršku je prometnik prizanesljivo zatisnil oko nella contravvenzione il vigile, indulgente, aveva chiuso un occhio
za vedno zatisniti oči chiudere gli occhi per sempre, morire
zatisniti, zatiskati oči pred resnico chiudere gli occhi davanti alla verità, non voler sapere la verità
zatisniti (si) pasove tirare la cinghia

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zavihan (-a, -o) aufgebogen; ovratnik: umgeschlagen, rokav: aufgekrempelt, hochgerollt; nos: aufgestülpt
zavihan nos/nosek die Stupsnase
figurativno z zavihanim nosom naserümpfend

zavíhati (ovratnik) rabattre

zavihati si rokave retrousser les manches, figurativno hien travailler, abattre de la besogne
zavihati nos faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
zavihan nos un nez retroussé

zavíhati (-am)

A) perf.

1. arricciare:
zavihati nos arricciare il naso

2. rimboccare:
zavihati rokave rimboccare le maniche (tudi pren.)

3. teh.
zavihati pločevino presellare, cianfrinare

B) zavíhati si (-am si) perf. refl. rimboccarsi:
zavihati si rokave rimboccarsi le maniche

C) zavíhati se (-am se) perf. refl. arricciarsi, accartocciarsi; incresparsi:
listi knjige so se zavihali navznoter le pagine del libro avevano le orecchie, erano arricciate agli angoli

zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi

zmánjkati, zmanjkováti faltar ; (blago) escasear; agotarse ; (poiti, denar, zaloga) acabarse

denarja mi je zmanjkalo se me acabó el dinero
zmanjkalo mu je moči le faltaron fuerzas
zmanjkalo nam je kruha nos faltaba pan

znosíti (znósim) perf. ➞ znesti 1 portare; ammucchiare, accumulare:
znositi pohištvo iz sobe portare i mobili dalla stanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znositi denar v gostilno sperperare i soldi all'osteria
znositi komu vse na nos spiattellare, spifferare tutto a qcn.

zvodíti (zvódim) perf. knjiž.

1. (speljati, pripeljati) portare, condurre

2. (zapeljati) fuorviare

3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno

4. arruffianare:
knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn.

žívelj élément moški spol ; gens moški spol, ženski spol, množina

slovenski živelj les Slovènes, nos gens
tuj živelj les étrangers