Franja

īrācundia -ae, f (īracundus) jeza, srd, nagla, huda jeza, togota, ogenj, izbruh jeze: hesterno die elatus iracundiā longius progressus sum Ci., Septimius ardens iracundiā Ci., iracundiā furere Ci., animum vincere, iracundiam cohibere Ci., sine iracundiā dico omnia Ci., iracundia trux ac praefervida L., prae iracundiā vix sum apud me Ter., iracundiam vel excitare vel sedare Ci., iracundiam dimittere rei publicae C. jezo opustiti iz ljubezni do države, iracundiā ardere Ter., exardere, efferri Ci., fluctuare inter aestūs iracundiae Macr., iracundiae conscius Suet.; pl.: cupiditates iracundiasque restinguere Ci. izbruhe jeze, iracundiae implacabiles Ci., quot illic iracundiae sunt Pl., ferendas parentium iracundias et placandum animum dictitans T.; occ. jezljivost, srditost, srdljivost, togotnost: iracundia ab irā differt ut differt anxietas ab angore Ci. nagnjenje k nagli jezi.

k² prep. (h pred k, g)

1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi

krč medicina cramp; convulsion; spasm

mrtvični krč (tetanus) lockjaw
nauk o krčih spasmology
nagnjenje h krčem spasmophilia
krč me je prijel I caught cramp, I was seized with cramp
dobiti bolezenski napad krča to go into convulsions; to have a bad attack of cramp
povzročiti krče to affect with cramp, to cramp
želodčni krči cramps pl, spasm in the stomach

krč moški spol (-a …) medicina der Krampf; der Krampfzustand, die Verkrampfung
čeljustni krč die Kieferklemme, Kiefersperre
-krampf (v mečih Wadenkrampf, maternični Gebärmutterkrampf, mišični Muskelkrampf, nožnični Scheidenkrampf, vročinski Fieberkrampf, žilni Gefäßkrampf)
otrpni krč (tetanus) der Starrkrampf, Wundstarrkrampf
kot krč, podoben krču krampfartig
ki lajša krče krampflindernd
ki pomirja krče krampfstillend, krampflösend
nagnjenje h krčem die Krampfneigung

krvavit|ev ženski spol (-ve …) medicina die Blutung, das Bluten (črevesna Darmblutung, iz nosu Nasenbluten, iz želodca Magenbluten, možganska Gehirnblutung, Hirnblutung, mazna Schmierblutung, ponovna Nachblutung, vmesna Zwischenblutung)
nagnjenje h krvavitvam die Blutungsneigung
sredstvo za zaustavljanje krvavitve das Blutstillungsmittel
ustavitev krvavitve die Blutstockung, Blutstillung

lézbičen, lézbijski lesbien

lezbično (sko) nagnjenje tendances ženski spol množine lesbiennes (ali homosexuelles)
lezbična ženska, lezbijka lesbienne ženski spol, homosexuelle ženski spol

libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

nadarjenost ženski spol (-i …) die Begabung, das Talent, (dar) die Gabe; (nagnjenje) die Veranlagung; die Talentiertheit
jezikovna nadarjenost Sprachbegabung
testiranje nadarjenosti der Begabungstest

nagiba|ti² (-m) (imeti nagnjenje, nagibati se) inklinieren (k zu), neigen (zu), einen Hang haben (zu), tendieren, die Tendenz haben zu
nagibati k samomoru selbstmordgefährdet sein

nagnjenost² ženski spol (-i …) k čemu:

1. naravna: die Neigung, die Veranlagung; (neodpornost) die Anfälligkeit; medicina (dispozicija) die Disposition

2. duševna: die Neigung
stalna nagnjenost k ewiger Hang zu
(tendenca) die Tendenz (zu); (pripravljenost) die Bereitschaft
| ➞ → nagnjen², nagnjenje

natural naraven

don natural naraven dar
en tamaño natural v naravni velikosti
natural m naravni nagon, prirojeno nagnjenje, čud, narava; prebivalec; kmet
al natural po naravi, neizumetničen
pintar del natural slikati po naravi

oporekanj|e [é] srednji spol (-a …) das (ständige) Widersprechen
nagnjenje k oporekanju der Oppositionsgeist

ponovítev répétition ženski spol , renouvellement moški spol ; (predstave) reprise ženski spol ; réitération ženski spol ; (bolezni) récidive ženski spol , rechute ženski spol ; récapitulation ženski spol ; réduplication ženski spol , récurrence ženski spol, familiarno repasse ženski spol

ponovitev kaznivega dejanja (pravno) récidive ženski spol
nagnjenje k ponovitvi (bolezni) récidivité ženski spol
ponovitev razreda répétition ženski spol de la classe

portato

A) agg.

1. ponošen

2. nagnjen:
essere portato allo studio imeti nagnjenje do študija

3. glasba portato

B) m plod, dosežek:
i portati della tecnica dosežki tehnike

požíganje (-a) n incendio, l'incendiare:
agr. požiganje dračja, trave debbio
bolezensko nagnjenje k požiganju piromania

pretiran (-a, -o) übertrieben; überspitzt, überhöht, übersteigert; veselje: [überschwenglich] überschwänglich; über- (fin überfein, kritičen überkritisch, občutljiv übersensibel, ozek überschmal, pameten überklug, poudarjen überbetont, previden übervorsichtig, sladek übersüß); hyper- (korekten hyperkorrekt, kritičen hyperkritisch), Über- (cena der Überpreis, velikost die Übergröße, razdraženost die Überreizung, reakcija die Überreaktion, specializacija die Überspezialisierung, vnema der Übereifer, poudarjanje die Überbetonung)
pretirano nagnjenje do die -sucht, der -fimmel
(redoljubnosti Ordnungsfimmel, sladkarij Naschsucht, čiščenja Putzfimmel, grajanja Tadelsucht, zabave Vergnügungssucht)
pretirano nagnjen k -süchtig, -wütig
(diskutiranju diskussionswütig, grajanju tadelsüchtig, ugajanju gefallsüchtig, zabave vergnügungssüchtig)
pretirana raba/ uporaba der [Mißbrauch] Missbrauch
(zdravil [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch)
ni pretiranega … navdušenja, veselja: (seine/meine/ihre Begeisterung/Freude) hält sich in Grenzen
pretirano si olajšati posel es sich (zu) leicht machen

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

skrájnost extreme; extremity; extreme degree; the limit

do skrájnosti to the utmost, to the last degree, (do konca) to the very end, to an extreme, to extremes
nagnjenje k skrájnosti extremism
iti do skrájnosti to go to extremes
(pre)iti v skrájnost to run to an extreme
biti pripravljen na skrájnost (na najhujše) to be prepared for the worst
tirati stvari v skrájnost to push matters to extremes, to carry (ali to go) to extremes
tvegati skrájnost to stake one's all
zapasti v drugo skrájnost to go to the other extreme
skrájnosti se privlačijo extremes meet

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen