Franja

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kóža (-e) f

1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna

4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia

krút (-a -o)

1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
krut človek uomo crudele
kruta strogost rigore atroce
pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

leden [é] (-a, -o)

1. eisig
leden mraz die Eiseskälte

2. (mrzel) voda, pogled, račun: eiskalt; vreme, zrak, sprejem, pozdrav: frostig

3. (hlajen) eisgekühlt
| ➞ → ledena …, ledeni

lȅdnuti -nēm zazebsti: hadžiju lednu kad je prepoznade romarja je spreletel mraz, ko jo je prepoznal

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

madōnna

A) f

1. relig. (la Vergine Maria) Mati božja, devica Marija

2. knjižno gospa

3. madona, lepotica:
viso da madonna angelski obraz

4. pren.
fa un freddo della madonna presneto mraz je

B) inter. madona:
madonna quant'è brutta! madona, kako je grda!
madonna mia! jojmene!

mantenere^*

A) v. tr. (pres. mantēngo)

1. obdržati; ohraniti, ohranjati:
il freddo mantiene intatti i cibi mraz ohranja živila

2. hraniti, vzdrževati:
mantenere la famiglia vzdrževati družino

3. braniti; podpreti, podpirati

4. izpolniti, izpolnjevati; spoštovati:
mantenere la parola držati besedo

B) ➞ mantenersi v. rifl. (pres. mi mantēngo)

1. hraniti se

2. obdržati se

3. ohraniti se, ostajati, obdržati se:
il cambio del marco si mantiene inalterato tečaj marke ostaja nespremenjen

matar ubiti, umoriti, zaklati, ustreliti (divjad); ugasiti, pogasiti, utešiti (žejo); zelo nadlegovati, mučiti; uničiti

matar la cal apno gasiti
matar el frío mraz premagati, ogreti se
matar de gusto a alg. komu nepričakovano veselje napraviti
matar las horas, matar el tiempo čas ubi(ja)ti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
matar el sello žigosati znamko (kolek)
ser el mata la araña de alg. koga zelo nadkriljevati
matar el sueño spanec premagati
a mata caballo bežno, površno
mátalas callando potuhnjenec, hinavec
estar a matar con alg. biti s kom v hudem sovraštvu
¡que me maten! naj me ubijejo za to! (pri zatrjevanju)
matarse ubiti se, usmrtiti se; poginiti; zgarati se

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

mordant, e [mɔrdɑ̃, t] adjectif grizljiv; oster; jedek; zbadljiv; masculin razjedljivo sredstvo; figuré zbadljivost, ostrost; zalet, elan, pogum

froid masculin mordant oster mraz
ironie féminin mordante jedka ironija

mōrdere^* v. tr. (pres. mōrdo)

1. ugrizniti, gristi:
mordere il freno pren. težko prenašati
mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

2. nagristi, razjedati:
l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

3. pren. zaslužiti

4. pren. zajedati se (v); mučiti:
un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize

mrázek (-zka) m hipok. od mraz

mrazíti

mrazi me je frissonne, j'ai des frissons; (povzročiti mraz, drgetanje) faire frissonner

neobčutljiv [è] (-a, -o) unempfindlich (za pozebo/mraz frostunempfindlich, za temperaturo temperaturunempfindlich), -fest (za strupe giftfest, za sušo dürrefest, za toploto wärmefest); samo človek: dickfellig

neprodíren impervious; impenetrable, (za tekočine) impermeable

neprodíren za zvok soundproof
neprodíren za krogle bulletproof
neprodíren za mraz impervious to cold

Noel francosko božič

Papa Noel božiček, Miklavž (Dedek Mraz)

občut|ek¹ moški spol (-ka …) fiziološki:

1. die Empfindung, -empfindung (barvni Farbempfindung, bolečine Schmerzempfindung, čutni Sinnesempfindung, okusa Geschmacksempfindung, otipa Tastempfindung, svetlobni Lichtempfindung, toplote Wärmeempfindung, vidni Gesichtsempfindung, vonja Geruchsempfindung)

2. (čut) das Gefühl, der Sinn (za prostor Raumgefühl, mišični Muskelsinn, za ravnotežje Gleichgewichtsgefühl, za čas Zeitgefühl, Zeitsinn, za mraz Kältesinn, prostorski Raumsinn)

3. (telesno občutje) das Gefühl, -gefühl (gomazenja Kribbelgefühl, lakote Hungergefühl, nemoči Schwächegefühl, neugodja Unlustgefühl, sitosti Sättigungsgefühl, strahu Angstgefühl, teže Schweregefühl, ugodja Lustgefühl, vrtoglavice Schwindelgefühl, žeje Durstgefühl)

občúten senti, ressenti; sensible, considérabie

občutna podražitev augmentation ženski spol sensible des prix
občutna izguba perte ženski spol sensible (ali considérable), grande perte
občutni mraz froid moški spol pénétrant