Franja

nàtisnuti -nēm
I.
1. pritisniti, navaliti: pazi kako su natisli, kukala im majka!
2. pognati: natisnuti konja z kim
3. poriniti, spustiti v morje: natisnuti lađu na more
4. pritisniti: natisnuli mu trnovu krnnu na glavu
5. natisniti: natisnuti knjigu
II. natisnuti se
1. pognati se: za njim se natisne pet žandara
2. nagnesti se: svijet se natisne oko njega
3. vsiliti se: natisnu mu se misao

navèsti navèzēm
I.
1. navoziti: navesti kamenja na cestu, materijal za gradnju
2. speljati: navesti kola na drum
3. odpluti na morje, na vodo: navesti ladu
II. navesti se
1. navoziti se
2. pripeljati se: navesti se u Karlovac
3. odpluti na morje, odriniti na vodo

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

navòziti nàvozīm
I. navoziti: cesta se mora navoziti
II. navoziti se odpluti na morje, na vodo, odriniti: navoziti se na tihi Dunav

Nebelmeer, das, morje megle

Nebenmeer, das, Geographie stransko morje

Nordsee, die, Severno morje

ocean [óušən] samostalnik
ocean
figurativno morje česa, velika množina

oceans of ogromno
ocean greyhound hitra potniška ladja
ocean liner linijska prekomorska ladja (zlasti za potniški promet)
ocean tramp tovorna ladja
ekonomija ocean bill of lading konosament, listina za morski prevoz

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

offing [ɔ́fiŋ] samostalnik
navtika odprto morje, dohod v pristanišče

in the offing navtika še viden z obale, na odprtem morju; figurativno na dogledu, dogleden
to get the offing priti na odprto morje
to keep a good offing from the coast držati se proč od obale

Parthenium mare ali pelagus (τὸ Παρϑενικὸν πέλαγος) Parténijsko morje, najvzhodnejši del Sredozemskega morja (mare internum) med Egiptom in Ciprom: Amm. ali pa najzahodnejši del tega morja: Macr.

pēlago m (pl. -ghi)

1. knjižno visoko morje; vodno prostranstvo

2. pren. godlja; klobčič

Polarmeer, das, Severno ledeno morje

polynia [pəlíniə] samostalnik
geografija morje med ledenimi ploščami

pro-fundus 3, adv. -e (fundus)

1. globok, brezdanji, neizmeren glede na globino: H., O., Lucr., Col., Sen. ph. idr., mare Ci., fluvius Cu., fluvii voragines V., profundius nares mergere Plin., profundius intrare Prud.; ret.: altitudo L., T. brezdanja, neizmerna, caelum V., Val. Fl. visoko, silvae Cu., Lucr. gosti, grando Aus. gosta; pesn. globoko pod zemljo bivajoč, podzemeljski: Iuppiter (= Pluto) Stat., Iuno (= Proserpina) Cl., nox Erebi V., manes V.

2. metaf.
a) brezdanji, brezmeren, neizmeren, nezmeren: venter Cu., gula Sen. ph., avaritia S. nenasitna, nenasitljiva, somnus Ap., Hier., mero profundo incaluere Stat., profundo Pindarus ore H. neizčrpen v obilnosti izrazov (po drugih: globokomiseln), caelestia profunde (globoko) cogitat Cass., profunde (hudo) peccaverunt Vulg.
b) neznan: ars Ps.-Q. (Decl.), in profundo esse Icti. biti neznan. — Od tod subst. profundum -ī, n

1. glob(oč)ina, globokost: Lucr., Amm. idr., maris O., Suet., aquae Ci., me in profundum iecissem Ci., profunda camporum Iust. globoko ležeča polja, profunda silvarum Front. gosto gozdovje, silvarum ac montium profunda T. visoke gore in gosti gozdovi, commune profundis (podzemlju) et superis numen Cl.; pren.: in profundo veritatem esse demersam Ci., profundum vendis mihi Pl. brezdanji prepad (o trebuhu), profundum (brezdanja globina, brezno) ultimarum miseriarum Val. Max., cladium (bede) Val. Max.

2. occ. morska globina: moles praeceps in profundum ruit Cu., repente ex profundo insula emersit Iust., in profunda mergere Amm.; pesn. = morje: H., Lucan., Sil., Val. Fl. idr., filia matri omnibus est terris, omni quaesita profundo O., Siculum O., profundo vela dare V.

pȕčina ž
1. morska gladina, odprto morje: pred nama je beskrajna pučina
2. neizmernost: pučina polja; nebeska pučina; bekrajna pučina džungle

put out

1. prehodni glagol
dati, postaviti ven, zapoditi; iztegniti (roko, jezik, tipalke); izobesiti (zastavo, razglas)
šport izločiti koga; izpahniti (ud); ugasniti (ogenj), zapreti (plin); zbegati, zmešati, motiti; razjeziti, ozlovoljiti; pokazati moč, napeti sile; posoditi denar (at interest z obrestmi)
dati iz hiše (delo, otroka); pognati (popke)

2. neprehodni glagol
navtika izpluti, kreniti na morje
ameriško, sleng truditi se

to put out to grass gnati živino na pašo; figurativno odpustiti koga
to put out to nurse dati otroka v oskrbo
to be put out about s.th. biti jezen, vznemirjen zaradi česa
to be put out with s.o. jeziti se na koga

Randmeer, das, Geographie robno morje, obrobno morje

Red Sea [rédsi:] samostalnik
Rdeče morje

Rhoetēum -ēī, n (Ῥοίτειον) Rojtéj, rt v Troadi ob Helespontu: Serv. z istoimenskim mestom: Mel., L. — Od tod

1. adj. Rhoetēus 3 rojtéjski: Rhoetea litora Mel., Plin., Rhoeteum profundum O. ali samo subst. Rhoetēum -ēī, n (sc. mare) Rojtéjsko mórje, mórje ob Rojtéju: O; pesn. metaf. = trojánski: ductor V. (o Eneju), Sil. (o Scipionu), fata Sil.

2. Rhoetēius 3 rojtéjski; pesn. metaf.
a) subst. Rhoetēia V. = Trojánka.
b) adj. = rímski: pubes, regna, lancea Sil.