Franja

māiālis -is, m (morda iz *magi̯ālis (prim. got. mēkeis meč, lat. mactō klati) ali iz *madi̯ālis (iz indoev. kor. *mad- sekati, rezati; prim. malleus)) rezan prašič: Varr.; kot psovka: Ci.

malandriōsus 3 (malandriae) poln mehurjev, izpuščajev na vratu, morda garjav, gobav: Marc.

maltha (malta) -ae, f (gr. μάλϑα)

1. (v Samosati) nekakšno kameno olje, morda naravni bitumen ali naravni katran: Plin.

2. iz gašenega apna in svinjske masti narejen klej ali firnež ali kit: Plin.

3. metaf. mehkužnik, mehkužnež: Luc. ap. Non.

mamphur mámfur, morda lokasti sveder: mamphur appelatur loro circumvolutum mediocris longitudinis lignum rotundum, quod circumagunt fabri in operibus tornandis P. F.

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

maron -ī, n (gr. μάρον) bot. máron, močno dišeča rastl., morda mačja meta (Nepeta cataria Linn.) ali mačji vredník (Teucrium marum Linn.): Plin.

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

Maxentius -iī, m Makséncij, rim. cesar (306—312 po Kr.): Eutr., Aur., Lact. — Od tod adj. Maxentiānus 3 Makséncijev: milites Lact.

Opomba: A v prvem zlogu je morda dolg kakor v māximus.

medulla -ae, f (morda iz medius)

1. mozeg, pri rastl. stržen, sredica, srž, pri drevesih stržen: Iuv., Col., Sen. tr., Veg., vitulina, cervina, bubula Cels., cum albis ossa medullis O., medullam e caule eximere Plin., frumenta candidiorem medullam reddunt Plin. moko; pri drugih rečeh notranjost, notrína, sredina, jedro: renum Ap., montis Cat., perforatos gratiores fieri (sc. berullos) medulla candoris exempta Plin., nuces sine medullā Petr.

2. metaf.
a) (v pl.) notranjost, notrína, glob(oč)ina (srca, duše), srce, duša: Tib., haec mihi semper erunt imis infixa medullis O. bo vedno na dnu mojega srca, quae mihi sunt inclusa medullis Ci., est flamma medullas V., cura mordet medullas O., ardet in medullis Cat., qui in medullis populi Romani haerebant Ci. ki so bili rimskemu narodu pri srcu, aliquid in medullas demittere Sen. prav k srcu si vzeti (gnati).
b) najbolje, najodličnejše pri kaki stvari, jedro, bistvo, srž, cvet: Amm., Aus., suadae medulla Enn. ap. Ci. et ap. Sen. ph. et ap. Gell., Sallustii diceret neque primam tantum cutem ac speciem sententiarum, sed sanguinem quoque ipsum ac medullam verborum eius eruere atque introspicere penitus praedicaret Gell.

mejor bolje, najbolje; rajši, prej

mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
a lo mejor no venga morda ne pride
a caal mejor za stavo
lo mejor posible kar najbolje
cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
tanto mejor tem bolje
¡mejor! toliko bolje
estar mejor bolje se počutiti
está mejor bolje mu gre
mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
de mejor en mejor vedno bolje
lo que mejor le plazca čisto po vaši volji

melancrānis -is, f (gr. μελάγκρανις) bot. „črnoglavec“, vrsta ločka s črnim semenom na vrhu (morda Schoenus nigricans Linn.): Plin.

mella¹ -ae, f (morda nam. mellea sc. aqua) medena voda: Pl., Col.

mīles -itis, m (etim. nedognana beseda, morda sor. z gr. ὅ-μιλος, ajol. ὄμιλλος kup, tolpa, zbor, ὁ-μιλία, občevanje, ὁμιλέω občujem, prim. tudi skr. mēla- shod, občevanje)

1. vojak, bojevnik, borec: Ca. ap. Gell., Pl., Ter., Varr., H., Sen. ph., T., Icti. idr., vetus (naspr. tiro) L., milites veterani C., miles novus O. ali milites novi S., L. na novo izbrani (nabrani), milites veteres S., legionarii C., gregarii Ci., voluntarii L., auxiliarii (naspr. legionarii) L., miles mercennarius L., milites mercennarii N., milites Romani, Sullani, Iugurthini S., Persei O., tribuni militum C., Ci.

2. occ.
a) navaden vojak, prostak (= miles gregarius, naspr. častnik): vos adpello, centuriones, vosque, milites Ci., haec velut contionanti Minucio circumfundebatur tribunorum equitumque Romanorum multitudo, et ad aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
b) častnik: Pl., Ter.
c) „vojaki“, za časa cesarjev dvorni uradniki (upravniki), ki so nosili orožje in spadali k vojski: pozni Icti.

3. pešec, pešak, vojak pehotne enote, legijski vojak: cum in his angustiis res esset atque omnes viae ab Afranianis militibus equitibusque obsiderentur nec pontes perfici possent imperat militibus Caesar, ut … C., milites equitesque misit C., decem milia militum et mille equites L.

4. kolekt. vojaštvo, vojska, vojaki: late loca milite complent V., milite atque equite nisi Romano non uti populum Romanum L. pehote in konjeništva.

5. pesn. metaf.
a) vojak = kamen na šahovnici, kmet: discolor ut recto grassetur limite miles, cum medius gemino calculus hoste perit O.
b) fem.: rudis ad partūs et nova miles eram O. novinka, miles erat Phoebes (sc. nympha) O. spremljevalka.

miliacus 3 (milium) s prosom pitan: ficedulas, sive quas miliacas vocant (morda veliki strnad ali vrtni strnad) Cael.

mīli-peda in mīlle-peda -ae, f (mīl(l)e in pēs) „tisočnoga“, neka žuželka, morda stonoga (prasičica, mokrica) ali navadni prašiček (babura): Plin., Hier.

mīluāgo (mīlvāgo, vulg. mīlāgō) -inis, f (mīlvus) „morska kanja“, neka riba roparica, morda sivi krulec, gurnard: Isid.

mīluus in pozneje mīlvus -ī, m

1. lunj, škarnjek (škarnjak, škarjar), golobji sokol, golobičar, kanja, kragulj, ujeda: Pl., Ter., Ci., H., O., Plin., Vulg., columbae saepe cum fugissent miluum Ph.; preg. (o obširnih posestvih): Petr., cuius? — Dives arat Curibus quantum non milvus oberrat Pers., dic, passer, cui tot montes, tot praedia servas Apula, tot milvos intra tua pascua lassas? Iuv.; metaf. o grabežljivih ljudeh = jastreb: male ego metuo milvos Pl.

2. „morska kanja“, neka riba roparica, morda sivi krulec, gurnard = mīluāgo: Plin., cautus enim metuit foveam lupus accipiterque suspectos laqueos et opertum miluus hamum H.

3. Jastreb ali Kanja (zvezda): Plin., stella Lycaoniam vergit declinis ad Arcton Miluus: haec illa nocte videnda venit O.

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

mogoče¹ [ó]

1. (možno) möglich
kolikor mogoče hitro, veliko …: so (schnell/viel) wie/als möglich
če le mogoče womöglich, moraš: tunlichst
če je le kako mogoče wenn irgend möglich
brž ko bo mogoče sobald als möglich
ali je to mogoče! Ist das die Möglichkeit!

2.
mogoče je (sklepati, najti …) es [läßt] lässt sich (vermuten, finden …), es kann (vermutet, angenommen, gefunden werden)
ni mogoče predvidevati (kdaj pride …) es ist nicht abzusehen, (wann er kommt)
ki ga je mogoče (identificirati, obvladati …) -bar (identifizierbar, beherrschbar), -fähig (navdušiti begeisterungsfähig, razširiti erweiterungsfähig)
ki ga ni mogoče un--bar (identificirati unidentifizierbar, obvladati unbeherrschbar)
ki ga ni mogoče navdušiti nicht begeisterungsfähig, begeisterungsunfähig
ki ga ni mogoče razširiti nicht erweiterungsfähig

3. (morda) vielleicht, unter Umständen, möglicherweise; (eventualno) eventuell, gegebenenfalls
mogoče 5, 10 … etwa 5, 10 …

4. domneva:
ali mogoče (imate, lahko) …? hätten/könnten Sie …?
mogoče je X doma X könnte/dürfte zuhause sein

5. ironično:
ti mogoče? du etwa?
| ➞ → identificirati, obvladati, predvideti, formulirati