Franja

pēnis -is, m (iz *pes-nis; prim. skr. pásas- = gr. πέος in πόσϑη moško spolovilo = stvnem. fasal)

1. rep: Naev. fr., Fest., caudam antiqui penem vocabant, hodie „penis“ est in obscaenis Ci. ep.; nav.

2. metaf. moško spolovilo, moški spolni ud, penis: Ci. idr.; meton. pohota, pohotnost, nečistovanje: H., Iuv. idr., ventre, pene bona patria lacerare S.; kot ljubkovalna beseda: purissimus penis Suet. „prečisti picek“.

phallus [fǽləs] samostalnik (množina phalli)
falus, moški spolni ud

phallus [falüs] masculin moški spolni ud

pinco m (pl. -chi)

1. nareč. moški ud

2. pren. (minchione) tepec

3. pren.
Pinco Pallino ta in ta

pirla m (pl. -li) severnoital.

1. vulg. kurec, moški ud

2. neroda, bedak

pisēllo m

1. bot. grah (Pisum sativum)

2. pog. moški ud

3. pren. preprostež, bedak

pòsljedak -tka m (ijek.), pòsledak -tka m (ek.)
1. konec, zadnje: u posljedak obuzet je nekim nespokojstvom zadnje čase je nekako nemiren
2. ekspr. smrt: što će njima biti do -a kakšen bo njihov konec, smrt; trošili su do -a da ne ostane iza njih
3. posledica: nitko ne zna koji će biti posljeci njihove pobjede ili poraza
4. rezultat: došao je do toga -a da je život više bolan nego ugodan
5. dial. potomec: sine, ti si moj posljedak
6. dial. anat. posteljica, placenta
7. dial. otrok, ki ga dobi moški v visokih letih

Priāpus (in Priāpos) -ī, m (Πρίαπος)

1. Príap, Bakhov in Venerin sin, bog plodnosti, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drevesnih sadov, upodabljan z zelo velikim spolovilom kot znamenjem plodeče in rodilne moči narave: V., O., Sen. ph.

2. meton.
a) moško spolovilo, moški ud, penis, falos (falus): vitreus Iuv. čaša v obliki moškega spolovila, siligineus Mart. pecivo v obliki moškega spolovila.
b) Príap = (po)hotnik, pohotnež: O., Cat. — Od tod
a) adj. Priāpēus in Priāpīus 3 príapski, priapéjski: versus, metrum slovničarji.
b) Priāpicos -on príapski, priapéjski: metrum slovničarji.

pūbēs¹ -eris (gl. pūbēs²)

1. spolno goden, goden za ženitev (ženilo), godna za možitev (možilo), doras(t)el, dozorel, zrel, polnomočen: Crassus ap. Ci., Mel., Fest., prope puberem aetatem L., priusquam pubes esset N.; subst. pl. pūberēs -um, m dorasli (odrasli, zreli) moški (naspr. impūberēs ali impūbēs): omnes puberes interficere C., L., omnes puberes armati (za orožje sposobni) convenire coguntur C.

2. metaf. dorasel, dozorel, sočen: folia V. — Soobl. puber in pūbis -eris: po Prisc.

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

rase-pet [razpɛ] masculin, vieilli zelo kratek moški plašč

rutābulum -ī, n (ruere) orodje za strganje (struganje), ogrebanje, mešanje

1. gréblj(ic)a, grebača, greblo, grebalo: Ca., quid ego facerem? [ut] otiosi rodebam rutabulum Nov. fr., Suet., P. F.

2. mešalnica, mešalo: aliqua aromata contusa et cribrata paulatim insparges et iubebis rutabulo ligneo agitari Col.

3. kljuka (motika) za kidanje, kidalnica, kidalo: Isid. (ki piše rotābulum)

4. metaf. moški spolni ud, penis: vel quae sperat se nupturam viridulo adulescentulo, ea licet senile tractet detritum rutabulum? Naev. fr. ap. Non.

sack coat [sǽkkout] samostalnik
ameriško sakó, kratek ohlapen moški suknjič

selàmluk m (t. selâmlyk, ar.)
1. sprejemnica za goste (v muslim. hiši)
2. moški oddelek muslimanske hiše
3. dnevna soba
4. vojaški pozdrav pri paradi ali drugi slavnosti

sēmi-mās -māris, m (sēmi in mās)

1. napol moški, polmoški, dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: ante omnia abonimati semimares L., quo vir descenderat, undas semimarem fecisse videt O., nos semimari superamur ab hoste O.

2. metaf. skopljenec: capri VARR., ovis O. koštrun, skopec, ibunt semimares et inania tympana tundent O. skopljeni svečeniki (boginje Kibele, imenovani Galli).

sexué, e [sɛksɥe] adjectif ki ima spol, spolen, ki je moški ali ženski

spezzato

A) agg. ločen, razdeljen; razdrobljen, razkosan:
orario spezzato deljeni urnik
terra spezzata agr. razkosano posestvo

B) m

1. obl. kombinirani moški komplet

2. gled. scenski rekvizit

3. kulin. dušeno meso, ragu

4.
spezzati pl. drobiž

stîdnīk m, stidnjak m anat. moški spolni ud

sugar-daddy [šúgədædi] samostalnik
ameriško, sleng starejši moški, ki si skuša z darovi (denarjem) pridobiti naklonjenost mladih žensk (ki ga izkoriščajo); starejši moški, ki vzdržuje mlado ljubico

Supermann, der, moški in pol