Franja

sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
srčni bolnik cardiaque moški spol
srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
srčna kap crise ženski spol cardiaque
srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous

stólica (katedra) chaire ženski spol (de professeur)

stolica za literaturo chaire de littérature
sveta stolica (papeška) le Saint-Siège; medicina selle ženski spol, dé fécation ženski spol, (človeški iztrebki) selles ženski spol množine, matières fécales
iti na stolico aller à la selle

stradálen

stradalno zdravljenje (kura) medicina diéte absolue

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strdíti (en)durcir; coaguler

strditi se se durcir, s'endurcir; (kri) se coaguler; medicina (se) durcir, s'indurer

strupén poisonous; venomous; medicina toxic, toxicant; medicina virulent; figurativno baneful, viperous, arhaično viperine

strupén jezik viperish tongue, spiteful (ali malicious) tongue
strupén mraz bitter cold
strupén sovražnik embittered (pesniško envenomed) enemy
strupén zob poison fang, fang
strupén plin poison gas
strupéna rastlina poisonous plant
strupén pajek venomous spider
strupéna snov poisonous substance, medicina virus
strupén napoj, strupéna pijača poisoned drink (pesniško draught, potion)
strupéna kača venomous serpent, poisonous snake
strupéna goba poisonous mushroom, toadstool
strupéna pilula poisoned pill
strupén dež aeronavtika vojska poison spray
strupéna ženska (figurativno) viperess
strupéno sovražiti to hate like poison

svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
svét, -a, -oa dežela the Holy Land
svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
najsvetejše religija figurativno holy of holies
proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it

ščítnik (prevleka) revêtement moški spol protecteur

vratni ščitnik plaque ženski spol de porte
ščitnik za rokave garde-manche moški spol
kondom (medicina) préservatif moški spol

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

športen pridevnik
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportSopomenke: atletski
Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sport Športni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec

3. (o materialu in kroju) ▸ sportSodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček

4. (o telesnem videzu) ▸ sportosV kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
Sopomenke: atletski

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűIgralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal.

špórten (-tna -o) adj.

1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
športna dejavnost attività sportiva, agonistica
športno tekmovanje gara sportiva
športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
športni ribolov pesca sportiva
športni klub club sportivo, società sportiva
športni letalec pilota sportivo
športni potapljač sub, sommozzatore
športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
športni avtomobil vettura sportiva
športni stadion stadio, campo sportivo
športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
športne potrebščine articoli sportivi

2. obl. sportivo, casual:
športni kostim due pezzi casual
športno krilo gonna casual
športna majica golf
športni čevlji scarpe sportive
športni tip tipo sportivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre športna napoved totocalcio
med. športna medicina medicina sportiva
hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
športni duh sportività
avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
športni fanatizem tifo

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

študènt (-ênta) | -êntka (-e) m, f šol. studente, studentessa; universitario (-a); ekst. goliardo (-a):
študent filozofije, medicine studente di lettere, di medicina
študentje studenti (universitari); ekst. goliardia
študent prvega letnika (bruc) matricola žarg.
študent drugega letnika fagiolo žarg.
študent romanistike, germanistike, slavistike studente di romanistica, di germanistica, di slavistica

študènt(ka) estudiante m/f ; alumno m , -na f

študent ob delu estudiante libre
študent medicine (naravoslovja, filologije, filozofije, prava) estudiante de medicina (de ciencias, de filología, de filosofía, de derecho)
študent na univerzi universitario m
večen študent (posmehljivo) estudiantón m
zveza študentov asociación f (ali centro m) de estudiantes

študírati (-am) imperf.

1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
študirati ekonomijo studiare a economia
študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
študirati za izpit preparare l'esame
študirati po zapiskih studiare sulle dispense
študirati slovnico studiare la grammatica
študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
gled. študirati vlogo studiare la parte
pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

temperatúra température ženski spol

krivulja temperature courbe ženski spol de température
merjenje temperature mesure ženski spol de la température
padec temperature chute ženski spol (ali abaissement moški spol) de la température
povišanje temperature hausse ženski spol de température, élévation ženski spol (ali augmentation ženski spol) de la température
imeti temperaturo (medicina) avoir (ali faire) de la température
imeti zvišano temperaturo avoir de la fièvre
meriti si temperaturo prendre sa température

têrmin (-a) m

1. termine, locuzione, voce (di un'arte, di una disciplina):
botanični, medicinski, tehnični termini termini della botanica, della medicina, della tecnica

2. redko parola, vocabolo

tèšč (-a -e)

A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino

tobák tabac moški spol

rjav ali črn (svetel) tobak tabac brun ou noir (blond)
cigaretni tobak tabac à cigarettes
tobak za žvečenje (kajenje, njuhanje) tabac à chiquer (à fumer, à priser)
mošnja za tobak blague ženski spol à tabac
kadilec tobaka fumeur moški spol (de tabac)
njuhalec tobaka priseur moški spol
plantaža tobaka plantation ženski spol de tabac
tobak brez nikotina tabac dénicotinisé
zastrupljenje s tobakom (medicina) tabagisme moški spol, nicotinisme moški spol