écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti
s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
écraser avec le pied poteptati
écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
écraser dans l'œuf v kali zatreti
écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
les impôts nous écrasent davki nas tarejo
les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil
Zadetki iskanja
- egēns2 -entis (adj. pt. pr. glag. egēre) potreben, siromašen, reven, ubog: Pl., Aug., locupletes ex egentibus fecerat C., in agris habet dilectum egentium C. siromakov, qui in sua re fuisset egentissimus Ci., egentissimus quisque S., egens Libyae deserta peragro V., eiectum litore, egentem excepi V.; z objektnim gen. (v sl. s predlogom „brez“): Pl., Corn., Tert., externae opis egens Cu., exsul atque omnium honestarum rerum egens S., lucis egens aër O. ki je brez … , rationis egens O. nespameten, insulae cultorum egentes L. neobljudeni, animi nil magnae laudis egentes V. ljudje, ki ne hrepene po slavi, animus deliciarum egens H. hrepeneč po …
- einzeln
1. Adjektiv posamezen, posamičen; einzeln lebend Biene: samotarski; einzelne (Leute usw.): nekateri (ljudje itd.)
2. Adverb posamezno - ēlabōrō -āre -āvī -ātum
1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.
2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q. - ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod
1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.
2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.
3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L. - elita samostalnik
1. (najvplivnejši posamezniki) ▸ elitpolitična elita ▸ politikai elitvladajoča elita ▸ uralkodó elitintelektualna elita ▸ értelmiségi elitkulturna elita ▸ kulturális elitsvetovna elita ▸ globális elitdružbena elita ▸ társadalmi elitgospodarska elita ▸ gazdasági elitsoditi v elito ▸ elithez tartozikpripadnik elite ▸ elit tagjabogata elita ▸ gazdag elitpolitična elita na oblasti ▸ hatalmon lévő politikai elitLjudje stradajo, elita pa kopiči milijarde. ▸ Az emberek éheznek, az elit pedig halmozza a milliárdokat.
Svetovna arheološka elita še vedno meni, da najdba ni delo človeških rok. ▸ A világ régészeti elitje még mindig úgy véli, hogy a lelet nem emberi kéz munkája.
2. (najboljši športniki) ▸ élvonalskakalna elita ▸ síelitsvetovna elita ▸ világélvonalhokejska elita ▸ jégkorong-elitčlan elite ▸ élvonal tagjapremagati elito ▸ legyőzi az elitetobstanek med elito ▸ élvonalban maradásvrnitev med elito ▸ élvonalba visszatéréssoditi v elito ▸ élvonalba tartozikprebiti se v elito ▸ felküzdi magát az élvonalbaboj za obstanek v eliti ▸ az élvonalban maradásért küzdSlovenska nogometna reprezentanca je v svetovni eliti. ▸ A szlovén labdarúgó-válogatott a világ élvonalába tartozik.
Na 156 kilometrov dolgi progi je nastopilo 130 kolesarjev v kategorijah elite in pod 23 let. ▸ kontrastivno zanimivo A 156 kilométer hosszú pályán 130 kerékpáros lépett fel az elit és az U-23-as kategóriában. - elleborus (helleborus) -ī, m, pogosteje elleborum (helleborum) -ī, n (gr. ἐλλέβορος, ἑλλέβορος) teloh (beli in črni), ki so ga starodavniki uporabljali kot klistir in kot zdravilo za razne bolezni, poseb. za blaznost: Val. Max., Pers., Col., Plin., Sen. ph., Ap., Gell. idr., elleborum hisce hominibus opus est Pl. = ti ljudje so zreli za norišnico, expulit elleboro morbum H., danda est ellebori multo pars maxima avaris H.; zaradi svoje grenkobe preg.: saviolum tristi tristius elleboro Cat.
Opomba: Obl. (h)elleborus le v pl.: V., Col. poet, Cael. - EMŠO samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]EMŠO številka ▸ EMŠO (személyi azonosító szám)
2. neformalno (starost) približek prevedka ▸ életkor
Daje nas sapa oz. dihanje; poleg drugih težav, ki jih imamo ljudje z določenim EMŠO-jem. ▸ Az egyéb életkorral járó bajok mellett levegő után kapkodunk.
Zadnji mesec me je nekaj trgalo po sklepih, sem zašel med revmatike izgleda (mi EMŠO nagaja). ▸ A múlt hónapban hasogattak az izületeim, úgy néz ki, én is reumás lettem, ez az életkorral jár. - entouré, e [ɑ̃ture] adjectif obkrožen, obdan (de od); figuré iskan, občudovan
un homme très entouré človek, za katerega se (ljudje) pulijo - estofa ženski spol (volneno) blago
gente de baja estofa navadni ljudje - éternité [etɛrnite] féminin večnost; nesmrtnost, neminljivost; večno, dolgo trajanje
de toute éternité kar ljudje pomnijo, že od nekdaj, že od vedno
cela a duré une éternité to je trajalo celo večnost
il y a une éternité, des éternités que je ne l'avais vu cela večnost je že, kar sem ga videl - être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)
être ou ne pas être biti ali ne biti
être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
c'est cela, c'est ça tako je, res je
soit! prav! naj bo! zaradi mene!
ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
il a été à Rome (familier) šel je v Rim
j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
ce n'est pas que ... ne morda, da ...
il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
à l'heure qu'il est ob tej uri
il est 10 heures ura je deset
je suis mieux (na) bolje mi gre
il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
n'est-ce pas? kajne?
toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
à:
vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
le temps est à la pluie na dež kaže
tout est à refaire vse je treba znova začeti
ce livre est à moi ta knjiga je moja
je suis à vous na voljo sem vam
c'est à moi de décider jaz moram odločiti
c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
on est à se demander treba se je vprašati
cela est encore à faire to je treba še narediti
c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
après:
être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
de:
être de spadati k, izvirati, izhajati iz
être de la fête udeležiti se slavnosti
être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
il est de Nice on je iz Nice
il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
en:
en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
où en êtes-vous? kako daleč ste?
je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
j'en suis là to je z menoj primer
il n'en est rien to (nikakor) ni tako
il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
pour:
être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
il est pour moi on je (drži) z menoj
tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
sans:
vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
être sans le sou prebite pare ne imeti
y:
y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
j'y suis razumel sem, že vem, razumem
vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo! - fábrika | fabríka (-e) f pog. (tovarna) fabbrica:
ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike la gente delle campagne affluì nelle fabbriche e nelle miniere - fatta1 f vrsta:
gente di questa fatta takšni ljudje, ljudje takšne baže - feeling2 [fí:liŋ] samostalnik
otip; občutek; tipanje; sočutje; vtis; mnenje
množina čustva; občutljivost; slutnja; razpoloženje
good feeling prijaznost
ill feeling sovražnost
to hurt s.o.'s feelings prizadeti koga
feeling(s) ran high ljudje so bili razburjeni - féj medmet faugh!, pooh!, arhaično fie!; disgustiug!, shame on you!, for shame!
féj, taki ljudje! what disgusting people!, žargon what a shower!, what an absolute shower!
féj, kako smrdi! pooh, what a stench!
to je vreme, féj what (absolutely) foul weather!
féj te bodi! you ought to be ashamed of yourself; aren't you ashamed!; why, it's (absolutely) disgraceful! - fejst pridevnik
1. neformalno (dober; krasen) ▸ belevaló, klassz, frankófejst dec ▸ belevaló srácfejst pob ▸ frankó srácfejst punca ▸ klassz csajfejst fant ▸ klassz fiútako fejst ▸ nagyon frankóres fejst ▸ tényleg frankózelo fejst ▸ kontrastivno zanimivo nagyon jófejfejst človek ▸ klassz emberčisto fejst ▸ kontrastivno zanimivo bitang jófejst dečko ▸ kontrastivno zanimivo jófejfejst dedec ▸ frankó srácDober fant je bil, fejst poba. ▸ Jó fiú volt, klassz srác.
Ne razumem, kako lahko iz tako zoprnih otrok postanejo tako fejst ljudje. ▸ Nem értem, hogy ellenszenves kölykökből hogyan válhatnak ilyen klassz emberek.
2. neformalno (privlačen; postaven) ▸ fess, dögösfejst baba ▸ dögös csajMeni je všeč ženska, za katero rečeš, da je fejst baba. ▸ Nekem az olyan nő tetszik, akire azt mondhatod, hogy dögös. - féjst
A) adj. inv. pog.
1. buono, bravo, in gamba:
sami fejst ljudje tutta brava gente
2. (postaven, lep) bello, ben fatto:
fejst fant un bel ragazzo
fejst baba che femmina, che pezzo di donna!
B) adv. pog.
1. (dobro, izvrstno) benissimo, ben bene
2. (zelo, hudo) molto - file5 [fail] samostalnik
vojska vrsta, kolona; četa
rank and file podčastniki in prostaki; povprečni ljudje
in single (ali Indian) file v gosjem redu - fín fino ; (izbran) selecto, exquisito; distinguido; elegante ; (dež) fino, menudo ; (tanek) delgado ; (nežen) delicado
fini ljudje (fam) gente f bien
imeti fin nos, fino uho tener buen olfato, oído fino
fin okus gusto m refinado
fino pecivo pastelería f; confitería f fina
imeti fin okus (o jedi) tener un sabor exquisito; sabor muy bien