Franja

Zadetki iskanja

  • écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti

    s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
    écraser avec le pied poteptati
    écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
    écraser dans l'œuf v kali zatreti
    écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
    il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
    en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
    les impôts nous écrasent davki nas tarejo
    les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
    l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
    je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
    il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil
  • egēns2 -entis (adj. pt. pr. glag. egēre) potreben, siromašen, reven, ubog: Pl., Aug., locupletes ex egentibus fecerat C., in agris habet dilectum egentium C. siromakov, qui in sua re fuisset egentissimus Ci., egentissimus quisque S., egens Libyae deserta peragro V., eiectum litore, egentem excepi V.; z objektnim gen. (v sl. s predlogom „brez“): Pl., Corn., Tert., externae opis egens Cu., exsul atque omnium honestarum rerum egens S., lucis egens aër O. ki je brez … , rationis egens O. nespameten, insulae cultorum egentes L. neobljudeni, animi nil magnae laudis egentes V. ljudje, ki ne hrepene po slavi, animus deliciarum egens H. hrepeneč po …
  • einzeln

    1. Adjektiv posamezen, posamičen; einzeln lebend Biene: samotarski; einzelne (Leute usw.): nekateri (ljudje itd.)

    2. Adverb posamezno
  • ēlabōrō -āre -āvī -ātum

    1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.

    2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.
  • ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod

    1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.

    2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
    a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
    b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.

    3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L.
  • elita samostalnik
    1. (najvplivnejši posamezniki) ▸ elit
    politična elita ▸ politikai elit
    vladajoča elita ▸ uralkodó elit
    intelektualna elita ▸ értelmiségi elit
    kulturna elita ▸ kulturális elit
    svetovna elita ▸ globális elit
    družbena elita ▸ társadalmi elit
    gospodarska elita ▸ gazdasági elit
    soditi v elito ▸ elithez tartozik
    pripadnik elite ▸ elit tagja
    bogata elita ▸ gazdag elit
    politična elita na oblasti ▸ hatalmon lévő politikai elit
    Ljudje stradajo, elita pa kopiči milijarde. ▸ Az emberek éheznek, az elit pedig halmozza a milliárdokat.
    Svetovna arheološka elita še vedno meni, da najdba ni delo človeških rok. ▸ A világ régészeti elitje még mindig úgy véli, hogy a lelet nem emberi kéz munkája.

    2. (najboljši športniki) ▸ élvonal
    skakalna elita ▸ síelit
    svetovna elita ▸ világélvonal
    hokejska elita ▸ jégkorong-elit
    član elite ▸ élvonal tagja
    premagati elito ▸ legyőzi az elitet
    obstanek med elito ▸ élvonalban maradás
    vrnitev med elito ▸ élvonalba visszatérés
    soditi v elito ▸ élvonalba tartozik
    prebiti se v elito ▸ felküzdi magát az élvonalba
    boj za obstanek v eliti ▸ az élvonalban maradásért küzd
    Slovenska nogometna reprezentanca je v svetovni eliti. ▸ A szlovén labdarúgó-válogatott a világ élvonalába tartozik.
    Na 156 kilometrov dolgi progi je nastopilo 130 kolesarjev v kategorijah elite in pod 23 let.kontrastivno zanimivo A 156 kilométer hosszú pályán 130 kerékpáros lépett fel az elit és az U-23-as kategóriában.
  • elleborus (helleborus) -ī, m, pogosteje elleborum (helleborum) -ī, n (gr. ἐλλέβορος, ἑλλέβορος) teloh (beli in črni), ki so ga starodavniki uporabljali kot klistir in kot zdravilo za razne bolezni, poseb. za blaznost: Val. Max., Pers., Col., Plin., Sen. ph., Ap., Gell. idr., elleborum hisce hominibus opus est Pl. = ti ljudje so zreli za norišnico, expulit elleboro morbum H., danda est ellebori multo pars maxima avaris H.; zaradi svoje grenkobe preg.: saviolum tristi tristius elleboro Cat.

    Opomba: Obl. (h)elleborus le v pl.: V., Col. poet, Cael.
  • EMŠO samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]
    EMŠO številka ▸ EMŠO (személyi azonosító szám)

    2. neformalno (starost) približek prevedkaéletkor
    Daje nas sapa oz. dihanje; poleg drugih težav, ki jih imamo ljudje z določenim EMŠO-jem. ▸ Az egyéb életkorral járó bajok mellett levegő után kapkodunk.
    Zadnji mesec me je nekaj trgalo po sklepih, sem zašel med revmatike izgleda (mi EMŠO nagaja). ▸ A múlt hónapban hasogattak az izületeim, úgy néz ki, én is reumás lettem, ez az életkorral jár.
  • entouré, e [ɑ̃ture] adjectif obkrožen, obdan (de od); figuré iskan, občudovan

    un homme très entouré človek, za katerega se (ljudje) pulijo
  • estofa ženski spol (volneno) blago

    gente de baja estofa navadni ljudje
  • éternité [etɛrnite] féminin večnost; nesmrtnost, neminljivost; večno, dolgo trajanje

    de toute éternité kar ljudje pomnijo, že od nekdaj, že od vedno
    cela a duré une éternité to je trajalo celo večnost
    il y a une éternité, des éternités que je ne l'avais vu cela večnost je že, kar sem ga videl
  • être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

    être ou ne pas être biti ali ne biti
    être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
    c'est cela, c'est ça tako je, res je
    soit! prav! naj bo! zaradi mene!
    ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
    il a été à Rome (familier) šel je v Rim
    j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
    ce n'est pas que ... ne morda, da ...
    il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
    à l'heure qu'il est ob tej uri
    il est 10 heures ura je deset
    je suis mieux (na) bolje mi gre
    il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
    quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
    n'est-ce pas? kajne?
    toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
    c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
    Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
    ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
    à:
    vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
    être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
    le temps est à la pluie na dež kaže
    tout est à refaire vse je treba znova začeti
    ce livre est à moi ta knjiga je moja
    je suis à vous na voljo sem vam
    c'est à moi de décider jaz moram odločiti
    c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
    on est à se demander treba se je vprašati
    cela est encore à faire to je treba še narediti
    c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
    après:
    être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
    être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
    de:
    être de spadati k, izvirati, izhajati iz
    être de la fête udeležiti se slavnosti
    être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
    il est de Nice on je iz Nice
    il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
    cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
    être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    en:
    en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
    en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
    en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
    je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
    où en êtes-vous? kako daleč ste?
    je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
    j'en suis là to je z menoj primer
    il n'en est rien to (nikakor) ni tako
    il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
    pour:
    être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
    être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
    je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
    il est pour moi on je (drži) z menoj
    tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
    sans:
    vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
    être sans le sou prebite pare ne imeti
    y:
    y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
    je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
    y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
    vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
    j'y suis razumel sem, že vem, razumem
    vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
    ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!
  • fábrika | fabríka (-e) f pog. (tovarna) fabbrica:
    ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike la gente delle campagne affluì nelle fabbriche e nelle miniere
  • fatta1 f vrsta:
    gente di questa fatta takšni ljudje, ljudje takšne baže
  • feeling2 [fí:liŋ] samostalnik
    otip; občutek; tipanje; sočutje; vtis; mnenje
    množina čustva; občutljivost; slutnja; razpoloženje

    good feeling prijaznost
    ill feeling sovražnost
    to hurt s.o.'s feelings prizadeti koga
    feeling(s) ran high ljudje so bili razburjeni
  • féj medmet faugh!, pooh!, arhaično fie!; disgustiug!, shame on you!, for shame!

    féj, taki ljudje! what disgusting people!, žargon what a shower!, what an absolute shower!
    féj, kako smrdi! pooh, what a stench!
    to je vreme, féj what (absolutely) foul weather!
    féj te bodi! you ought to be ashamed of yourself; aren't you ashamed!; why, it's (absolutely) disgraceful!
  • fejst pridevnik
    1. neformalno (dober; krasen) ▸ belevaló, klassz, frankó
    fejst dec ▸ belevaló srác
    fejst pob ▸ frankó srác
    fejst punca ▸ klassz csaj
    fejst fant ▸ klassz fiú
    tako fejst ▸ nagyon frankó
    res fejst ▸ tényleg frankó
    zelo fejstkontrastivno zanimivo nagyon jófej
    fejst človek ▸ klassz ember
    čisto fejstkontrastivno zanimivo bitang jó
    fejst dečkokontrastivno zanimivo jófej
    fejst dedec ▸ frankó srác
    Dober fant je bil, fejst poba. ▸ Jó fiú volt, klassz srác.
    Ne razumem, kako lahko iz tako zoprnih otrok postanejo tako fejst ljudje. ▸ Nem értem, hogy ellenszenves kölykökből hogyan válhatnak ilyen klassz emberek.

    2. neformalno (privlačen; postaven) ▸ fess, dögös
    fejst baba ▸ dögös csaj
    Meni je všeč ženska, za katero rečeš, da je fejst baba. ▸ Nekem az olyan nő tetszik, akire azt mondhatod, hogy dögös.
  • féjst

    A) adj. inv. pog.

    1. buono, bravo, in gamba:
    sami fejst ljudje tutta brava gente

    2. (postaven, lep) bello, ben fatto:
    fejst fant un bel ragazzo
    fejst baba che femmina, che pezzo di donna!

    B) adv. pog.

    1. (dobro, izvrstno) benissimo, ben bene

    2. (zelo, hudo) molto
  • file5 [fail] samostalnik
    vojska vrsta, kolona; četa

    rank and file podčastniki in prostaki; povprečni ljudje
    in single (ali Indian) file v gosjem redu
  • fín fino ; (izbran) selecto, exquisito; distinguido; elegante ; (dež) fino, menudo ; (tanek) delgado ; (nežen) delicado

    fini ljudje (fam) gente f bien
    imeti fin nos, fino uho tener buen olfato, oído fino
    fin okus gusto m refinado
    fino pecivo pastelería f; confitería f fina
    imeti fin okus (o jedi) tener un sabor exquisito; sabor muy bien