Franja

petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

petit à petit po malem, polagoma
en petit v malem
au petit jour ob prvem dnevnem svitu
petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
petite amie féminin ljubica
petit blanc masculin navadno belo vino
petit marchand masculin mali trgovec
petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
petit nom masculin krstno ime
petite vitesse vozno blago
les tout-petits dojenčki, deteta
chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

Polyxena -ae, f (Πολυξένη) Polikséna, Priamova hči, Ahilova ljubica; Ahilov sin Pir jo je kot žrtev daroval na očetovem grobu: O., Hyg.; soobl. Polyxenē: Sen. tr. — Od tod adj. Polyxenius 3 Poliksénin, Polikséne (gen): caedes Cat.

Pȳrēnē -ēs, acc. -en, f (Πυρήνη) Piréna

1. ena od petdesetih Danajevih hčera: Hyg.

2. Bebrik(s)ova hči (Bebryx), Heraklova (Herkulova) ljubica, pokopana na Piren(ej)skem gorovju, ki nosi po njej tudi ime: Sil.; meton. =
a) Pirénsko gorovje, Pirenéjsko gorovje: Tib. (ki meri Py̆rēnē), Lucan.
b) Hispánija: Sil. — Od tod adj.
a) Pȳrēnaeus (Pȳrēnēus) 3 Pirénin, pirénski, pirenéjski (pirenájski) α) = po Pireni imenovan: Pyrenaeus saltus C., L. ali Pyrenaei saltūs C. ali Pyrenaeus mons Sil., Mel. ali Pyrenaei montes C., L., tudi samo Pȳrēnaeus -ī, m (sc. mons) L., Plin., Sen. ph., Fl. Piren(ej)sko gorovje (pogorje), Pireneji (med Hispanijo in Galijo). β) = k Piren(ej)skemu gorovju sodeč, na (po) Pirenejih se nahajajoč: nives Lucan. (ki meri: Py̆rēnaeae), Venus Plin. na Pirenejih čaščena, iuvenci Cl.
b) Pȳrēnāicus 3 pirénski, pirenéjski (pirenájski): nives Aus.

Rhodos in Rhodus -ī, f (Ῥόδος)

1. Ródos, znameniti otok ob jugozahodni obali Male Azije z istoimenskim glavnim mestom (zdaj Rodos): Ci., C., L., Plin., H., O. idr. — Od tod adj.
a) Rhodius 3 (Ῥόδιος) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: T., Varr., O., Gell., Col., Suet., uva V., Rhodii oratores Ci. (ki ubirajo srednjo pot med atiško jedrnatostjo in azijsko razvlečenostjo); subst. Rhodius -iī, m Rodošán (Ródošan), Ródijec: Sen. ph.; pl.: Ci. idr.
b) Rhodiacus 3 (Ῥοδιακός) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: Vitr., Plin.
c) Rhodiēnsis -e z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: hospes Suet., civitas Gell.; pl. subst. Rhodiēnsēs -ium, m Rodošáni (Ródošani), Ródijci, preb. otoka Rodos: Ca.

2. Róda, nimfa otoka Rodos, ljubica sončnega boga: O.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

smīlax -acis, f (tuj. σμῖλαξ) bot. rogovilček, bodeči bršljan, bodeči slak, opônec, smílaks (Smilax aspera Linn.): Plin. Kot nom. propr. Smīlax -acis, f Smílaks (f. indecl.), Krokova, v bodeči bršljan spremenjena ljubica O. — Soobl. mīlax -acis, f (μῖλαξ): Plin.

Statilius 3 Statílij(ev), ime marzovskega in rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Statilius Lucij Statilij, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

2. (T.) Statilius Taurus (Vell.) ali Taurus Statilius (T.) (Tit) Statilij Taver ali Taver Statilij, Oktavijanov vojskovodja in zaupnik, dvakrat konzul, drugič l. 26 z Oktavijanom.

3. T. Statilius Sisenna Taurus Tit Statilij Sizena Taver, pri T. imenovan Sisenna Statilius (Taurus) Sizena Statilij (Taver), vnuk prejšnjega Statilija, konzul l. 16 po Kr.

4. Statilia Messalīna Statilija Mesalina, Vestinova soproga in Neronova ljubica, po Popejini smrti Neronova soproga: T., Suet.

sub-sum -esse (—) (sub in esse)

1. biti spodaj, bi(va)ti pod čim, ležati pod čim, tičati pod čim, skrit biti pod čim, skrivati se v čem: planities suberat Cu., non subest, quo praecipitet Ci., si quid intra cutem ulceris subest Plancus in Ci. ep., hinc Libys, hinc Meroë siccaque terra subest O., piscis … omnibus unca cibis aera subesse putat O., nigra subest udo tantum lingua palato V., se forte subucula pexae trita subest tunicae H., cum sol Oceano subest H. ko je sonce zatonilo v Oceanu, illic suberat Pan ilicis umbrae Pr.; metaf.
a) biti podvržen: notitiae suberit semper amica tuae O. vedno boš vedel, kaj počenja tvoja ljubica.
b) pri (v) čem bi(va)ti, nasploh bi(va)ti pod (za) čim, tičati ali skrit biti v čem, v zvezi (zvezan, povezan, združen) biti s čim, biti osnova (podlaga, podstava, temelj) česa, čemu: suberat alia causa, in qua re nulla subesset suspicio, si his vitiis ratio non subesset Ci., si ulla spes salutis nostrae subesset Ci. ep., illi regi … subest ad inmutandi animi licentiam crudelissimus ille Phalaris Ci. glede na zmožnost spreminjanja (svojega) mnenja se v onem kralju skriva oni tako kruti Falaris (Falarid) = značaj, podoben značaju tako krutega Falarisa (Falarida), quoniam non subest ratio Corn., tamquam spes subesset L., nihil doli subesse ratus N., nemine subesse dolum arbitrante Iust., subest nimirum silentio facinus Cu., si nulla subsit similitudo Q., saepe solent auro multa subesse mala Tib.

2. blizu biti, biti v bližini, biti zraven: quod mons suberat, cum vallis aut locus declivis suberat C., ex ea, quae suberat turri C., suberat classis Atheniensium N., suberat et altera … planities L., nec vicina subest … taberna H., templa mari subsunt O., subesse propinquis locis Plancus in Ci. ep.; (o času) biti blizu, bližati se: cum … dies comitiorum subesset Ci., quod hiems suberat, noxque iam suberat C.

Tecmēssa -ae, f (Τέκμησσα) Tekmésa, hči Tevtranta, ujetnica in ljubica Telamonovega sina Ajanta: H., O.

Tēïa -ae, f Téija, Propercijeva ljubica: Pr.

Thāïs -idis in -idos, acc. -ida, voc. Thāï, f (Θαΐς) Táis, Táida

1. Atenka, ljubica (hetêra), ki je spremljala Aleksandra Velikega na njegovih zmagovitih pohodih po Aziji, pozneje soproga egiptovskega kralja Ptolemaja I.: Cu., O., Pr.

2. ljubimka v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus): Ci., Ter. (z acc. Thaidem in voc. Thais)

3. ljubica pesnika Menandra: Mart., Thais Menandri Varr. fr.

4. vlačuga (hotnica) v Rimu: Mart.

Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba

1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.

2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.

3. mestno ime; gl. Thēbae.

Thisbē -ēs, f (Θίσβη) Tízba

1. lepa Babilon(ij)ka, Piramova ljubica: O.

2. mesto na obali Bojotije z obilico divjih golobov (πολυτρήων Θίσβη Hom.; zdaj Kakosi): Plin., Stat. Od tod adj. Thisbēus (Thisbaeus) 3 (Θισβαῖος) tízbski, tizbéjski, tizbájski: columbae O.

Verhältnis, das, (-ses, -se) razmerje; (Beziehung) odnos; Verhältnisse, pl , razmere; figurativ prijatelj, ljubček, prijateljica, ljubica; im Verhältnis v razmerju (zu do) ; ein Verhältnis haben mit imeti razmerje z; über seine Verhältnisse leben živeti preko svojih možnosti

Volumnius 3 Volúmnij(ev), ime rimskega rodu iz Peruzije. Poseb. znani so:

1. L. Volumnius Flamma Violens Lucij Volumnij Flama Violent, kot konzul l. 307 zmagovalec v vojni s Salentinci in l. 296 s Samniti: L.

2. P. Volumnius Eutrapelus Publij Volumnij Evtrapel, pristaš in zaupnik triumvira Antonija in enak radoživec kot on: Ci., N.

3. Volumnia Volumnija
a) Koriolanova soproga: L.
b) osvobojenka in ljubica Publija Volumnija Evtrapela, gledališka igralka pod imenom Cythēris Citerida (Kiterida), pozneje Antonijeva ljubica: Ci.

Ἀσπασία, ἡ 1. iz Mileta, ljubica in druga žena Periklejeva. 2. iz Fokeje, ljubica Kira Mlajšega.

Βρῑσηίς, ίδος, ἡ Brizejeva hči Hipodamija, Abilova ljubica.

δάμᾱρ, αρτος, ἡ [Et. δάμ-αρ "ki hišo upravlja", sor. δέσποινα, δεσπότης iz dems-p …, lat. dominus, domus] ep. poet. žena, soproga, ljubica; παντελής popolna žena (= ki ima otroke).

ἑταίρα, ἡ, ion. -ρη, ep. ἑτάρη (ἑταῖρος) 1. tovarišica, družica, prijateljica, pomočnica. 2. ljubica, vlačuga, nečistnica.