Franja

Zadetki iskanja

  • sexennium -iī, n (sexennis) doba (obdobje) šest(ih) let, šestletje: PL., AP., COD. TH. idr., sexennio post Veios captos CI., ille biennium, hi sexennium CI., sexennio post L. šest let po tem, šest pet pozneje; toda sexennio imperii AUR. v šestem letu vladanja.
  • Sichtflug, der, Luftfahrt vizualni let
  • siebenjährlich na sedem let, vsakih sedem let
  • six [siks]

    1. pridevnik
    šest
    (= six years) šest let (starosti)
    (= six o'clock) šesta ura
    (= six pence) šest penijev

    he is not six yet ni še šest let star
    it is six (o'clock) šest je ura
    this cost two and six (2/6) to je stalo dva šilinga in šest penijev
    six and eight (pence) (nekoč običajni odvetnikov honorar), figurativno honorar, pristojbina
    six to one 6 proti 1, stoodstotno zanesljivo (gotovo)
    six feet of earth figurativno grob
    it is six of one and half the dozen of the other to je eno in isto, to je popolnoma isto

    2. samostalnik
    šestica, številka 6; šestorica, šestero, šest kosov, pol ducata

    coach and six šesterovprežna kočija
    double sixes dvojna šestica (pri metu v kockanju)
    to be at sixes and sevens figurativno biti v popolnem neredu (zmedi, zmešnjavi)
    he turned up the six of spades (kartanje) potegnil je pikovo šestico
  • sixty [síksti]

    1. pridevnik
    šestdeset
    pogovorno 60 let

    2. samostalnik
    šestdesetica, številka 60
    množina šestdeseta leta

    the sixties leta starosti med 59 in 70
    in the sixties of this century v 60-tih letih tega stoletja
    to be over sixty biti več kot 60 let star
    to run like sixty ameriško, pogovorno teči kot nor, zelo hitro
  • soaring [sɔ́:riŋ]

    1. pridevnik (soaringly prislov)
    leteč (težeč) visoko proti nebu, plavajoč v veliki višini, lebdeč v višavah; vzvišen (o mislih)
    figurativno častihlepen, ošaben, prevzeten

    2. samostalnik
    aeronavtika polet, let v jadralnem letalu
  • solo množina solos, soli [sóulou; sóli:]

    1. samostalnik
    glasba solo
    aeronavtika let(enje), polet samo ene osebe (brez spremstva); (kartanje) solo igra

    2. pridevnik
    sam, brez spremstva, spremljanja

    a solo flight aeronavtika polet brez spremstva

    3. neprehodni glagol
    aeronavtika leteti sam, brez spremstva

    4. prislov
    brez spremstva, sam

    to fly solo leteti sam, brez spremstva
  • Sonderflug, der, posebni let, specialni let
  • spiral [spáiərəl]

    1. samostalnik
    spirala, viba, zavojica, polžnica
    ekonomija spirala; spiralna vzmet (v uri)
    aeronavtika spirala; let, spuščanje letala v zavojih

    2. pridevnik (spirally prislov)
    spiralen, spiralast, vibast, polžast(o zavit)

    spiral balance spiralna (vzmetna) tehtnica
    spiral drill spiralast sveder
    spiral spring spiralna vzmet
    spiral staircase polžasto stopnišče

    3. prehodni glagol
    napraviti (kaj) spiralno (polžasto zavito)
    neprehodni glagol
    premikati se v spirali
    aeronavtika leteti (spuščati se, dvigati se) v spirali, v zavojih
  • sporočíti to communicate, to let know, to inform, to give notice, to announce, to report; to tell; (uradno) to notify (komu kaj someone of sth); to send word; arhaično to apprise, to advise; to give intelligence

    sporočíti, da... to leave word that...
    naj kaj sporočim? do you want to leave any message?
    sporočíti o svojem prihodu to send word of one's arrival
    sporoči mi! send me word!
  • sprostíti to let loose, to loosen; to set free; figurativno (npr. strasti) to unleash; to free

    sprostíti cene to unfreeze prices
    sprostíti se to relax, to free oneself; to give vent to one's feelings; to loosen
  • spustíti to let off, to let loose; to let go, to leave; (na tla) to drop

    spustíti bombo aeronavtika to drop, to release a bomb
    svoj bes spustíti na koga to vent one's anger on someone
    spustíti svoj plen to let go (oziroma to drop) one's prey
    spustíti ladjo v morje to launch a ship
    spustíti psa na koga to set the dog on someone
    spustíti psa z verige to unchain the dog
    spustíti zastor to lower the curtain
    spustíti (doli) okno to let down the window
    spusti me! let me go!, leave me alone!
    spustíti se na... to alight on...
    spustíti se doli to descend, to come down
    spustíti se na zemljo (letalo) to land
    spustíti se v kaj to enter into something, figurativno to embark on, to engage in something
    spustíti se v špekulacije to embark on speculations
    spustíti se v tek to start running
    spustíti se v beg to take to flight, to take to one's heels
    spustíti se v pogovor z to enter into conversation with
  • srȅdoviječan -čna -o, sredòvječan -čna -o (ijek.), srȅdovēčan -čna -o, sredòvečan -čna -o (ek.) srednjih let: sredoviječan čovjek
  • sredòvjek -a -o (ijek.), sredòvek -a -o (ek.) srednjih let
  • status2 -ūs, m (stāre)

    1. stanje, stoja: status, incessus, sessio, accubatio Ci., habitus, vultus, status, motus Ci.; meton. (konkr.) način stanja = postavitev, ustop, drža, položaj: signorum figura, status Ci., erectus Ci., rectus, indecorus Q., hoc usque eo totā Graeciā famā celebratum est, ut illo statu Chabrias sibi statuam fieri voluerit, quae publice ei ab Atheniensibus in foro constituta est N., artificis status ipse fuit O. sama drža je bila umetniška, je kazala (razodevala) umetnika, status citharoedicus Ap., stare pertinaci statu Gell.; v pl.: crebro commutat statūs Pl., ex quo factum est, ut postea athletae ceterique artifices iis statibus in statuis ponendis uterentur quomodo (= quibus) victoriam essent adepti N., effingere status quosdam Q.; occ. vojaška postavitev, vojaški položaj, tudi borilski ustop, borilska drža, borilski gard: in statu stat senex Pl., statu movere hostem L., statum proeliantis componit Petr., Manlius statum Galli conturbavit Quadr. ap. Gell., minaci Porphyrion statu H.; metaf.: saepe adversarios de statu omni deiecimus Ci. smo vrgli iz … borilske postavitve = smo popolnoma zbegali, quae (sc. vis) … animum perterritum loco saepe et certo de statu demovet Ci., neque enim dubito, quin ii tales viri … de statu suo declinarint Ci., constanter in suo manebat statu Ci.

    2. metaf.
    a) postava = stas, telesna velikost, rast, statúra: mediastinus (sc. servus) qualiscumque status potest esse Col., canis status longior productiorque Col., in gallinaceis status altior quaeritur Col., longissimi status Col.
    b) stan = stanje, položaj, razmere, okoliščine, kakovost, státus: nihil semper suo statu manet Ci., restituere aliquem in pristinum statum Ci., deteriore statu esse Ci., in pristinum statum redire C. dobiti prejšnjo (nekdanjo) veljavo, cum iam ille urbanas res … commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. da so se razmere v mestu izboljšale, da se je položaj v mestu izboljšal, eo tum statu res erat, ut … C. razmere so bile tedaj take, da … , tedaj je bilo na tem, da … , cum in hoc statu res esset (essent) L., post tertium diem, quam in hoc statu fuerat Cu., omnis Aristippum decuit color et status et res H., flebilis ut noster status est O.; z gen.: civitatis Ci., L., rei publicae, optimatium, mundi, orbis terrae, naturae, vitae Ci., sollicitare statum quietae rei publicae L., status rerum Ci. ep., L., mentis Ci., Sen. tr., animi Sen. ph., neque de statu nobis nostrae dignitatis est recedendum Ci. odstopiti od dosedanjega ugleda, opustiti dosedanji ugled, hic belli status erat T., status caeli L., Cu., Col., Sen. tr. ali caeli et stellarum Ci. ali aëris Lucr. stanje, kakovost; v pl.: ad omnes vitae status Ci. ep., regum status decemviris donabantur L. pravice.
    c) occ. α) (v pozitivnem pomenu) ugodno (trdno) stanje, ugoden (trden) položaj, ugodne (naklonjene, cvetoče) razmere, obstanek, obstoj, blaginja, blagor, blagovitost: rei publicae statum labefactare Ci., salutem suam in discrimen offerre pro statu civitatis et pro communi libertate Ci., nullum habentibus statum ali omnibus statum concupiscentibus Vell. blaginjo; v pl.: multorumque excisi status T. in blaginja mnogih je bila uničena. β) (v negativnem pomenu) nesrečno stanje, neugoden položaj, neugodne razmere: is urbanarum rerum status, ut ita dixerim, fuit Amm. γ) država, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: statui Romano prodesse Amm., recepto Orientis statu Vop. δ) stan po rojstvu (stan svobodnorojenega ali suženjski, patricijski ali plebejski), družbeni sloj, družbeni položaj, družbeni status: Icti. idr., adgnationibus familiarum distinguuntur status Ci.; statū līber ali statū lībera, gl. statū-līber. ε) status (sc. aetatis) starost 25 let, moška doba, polnoletnost, doletnost, doraslost, odraslost: Cod. I., cum ad statum suum frater pervenisset Dig. ζ) kot ret.t. t. status causae ali samo status stanje (status, položaj) stvari, stanje preiskave: Ci. idr., statum Graeci στάσιν vocant Q. η) kot gram. t.t. glagolski način: per genera, tempora, personas, modos, sive cui status eos dici … placet Q.
  • stīpendiōsus 3 (stīpendium) dolgo služeč, veliko službenih let imajoč: milites (naspr. tirones) Veg.
  • Sturzflug, der, strmoglavi let
  • šiljokùrān -ána m ekspr. mlečnozobec, neizkušen mladič, deček 12 do 13 let
  • šipárac -rca m, šipàrčić m
    1. ekspr. pol odrasel fant, pribl. 15 let
    2. klen, ki tehta manj kot oko, gl. oka
  • šipàrica ž ekspr. pol odraslo dekle, pribl. 15 let