Franja

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

siren|a³ [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (morska krava) die Seekuh

slip² [slip] neprehodni glagol
spodrsniti, zdrsniti (off z)
zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti
prehodni glagol
hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustiti

to slip an anchor odvezati vrv sidra
the bolt has not slipped home zapah se ni čisto zaprl
to slip one's breath (wind) izdihniti, umreti
to slip a cog napraviti napako
to slip the collar figurativno osvoboditi se
the cow has slipped its calf krava se je prezgodaj otelila
to let slip zagovoriti se, (nehote) povedati resnico
to let slip the dogs of war poetično sprožiti sovražnosti, začeti vojno
he often slips in his English on često dela napake v svoji angleščini
this fact has quite slipped my memory to dejstvo mi je popolnoma ušlo iz spomina
his foot slipped spodrsnilo mu je
to slip one's guard uiti svojemu stražarju
even good men slip celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)
to slip from one's hand izmuzniti se komu iz rok
the horse slipped its collar konj se je znebil komata
I slipped on a piece of orange peel spodrsnilo mi je na koščku oranžne lupine
to let an opportunity slip izpustiti, zamuditi priložnost
the prices have slipped cene so padle
to slip a ring on one's finger natakniti si prstan na prst
she slipped a shilling into the beggar's hand spustila je šiling v beračevo roko

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

sterile [stérail ameriško -ril] pridevnik
neploden, nerodoviten, jalov, sterilen; steriliziran, nekužen
figurativno pust, siromašen (in, of s čim)
figurativno (duhovno) jalov, neustvarjalen; brezuspešen, brezploden (o debati), vsebinsko prazen; neproduktiven
botanika brezspolen
figurativno trezen, suhoparen (slog)

sterile bandage medicina sterilizirana obveza
a sterile cow jalova krava
a sterile discussion brezplodno razpravljanje
a sterile writer neustvarjalen, neproduktiven pisatelj

sterilis -e (prim. skr. starī́ḥ krava jalovica, gr. στεῖρα [iz *στέρjα] nerodovit(n)a, jalova, στέριφος nerodoviten, got. staírō nerodoviten, stvnem. stero oven, nem. Sterke junica, krava, ki se še ni otelila, islandsko stirtla nerodovitna krava)

1. nerodoviten, neploden, jalov, sterílen (naspr. fertilis, o ženskah in živalih praegnans, fecunda, gravida): Varr., Sen. ph. idr., agri, silvae, arena V., avenae V. bilnice, ljuljka, platani V. ob katerih niso speljane trte, vacca (= gr. στεῖρα βοῦς) V. jalovica, jalovka, jalova samica, jalova krava, iuvenca O., ova Plin., tellus O., aristae O. prazni, ulvae, herba O., steriles herbas eligens Cu. plevel, sterile solum Cu., humus Cu., Pr., palus H., semen Cat., vir(i) Cat., Plin., Mart., Octavia T., uxor Sen. rh., Iuv., domus Pr. brez otrok; sterile est z inf.: serere e pampinariis sterile est Plin. podraslekovi potaknjenci so jalovi, podraslekove reznice so jalove. Adv. steriliter: Eccl.

2. metaf.
a) prazen, brez česa: prospectus Pl. brez ljudi, neobljuden, brezljuden, manus, amator Pl. ali epistulae Plin. iun. ali amicus Iuv., Mart. brez daril, Februarius Ci. ep. ne prinašajoč nič daril ali (po T.) ne dajajoč nič zaslužka, vadum Sen. tr. brez vode, civitas ab aquis Ap., nummi Icti. ne obrestujoč(i) se; poklas. z gen.: steriles veri Pers. ki ne poznajo resnice, sterilis laurus bacarum, steriles plumbi lapides Plin.; z abl.: temporis punctum aut beneficio sterile aut vacuum laude Plin. iun.
b) jalov, neploden, nerodoviten, neuspešen, brezuspešen, nekoristen, brezkoristen: annus (naspr. fertilis) Sen. ph., ingenii fuit sterilis Sen. ph. bil je neplodnega duha = imel je malo duha, senium hominis Col., labor Mart., amor O., Stat. ne vračana, fama Stat., Mart., cathedra Mart., Iuv. ki ničesar ne da (prinese, vrže); pesn. preg.: siccum sterili vomere litus aro O. ali litus sterili versamus aratro Iuv. = zastonj delam(o), zastonj se trudim(o); poklas. z gen. reven s čim, brez česa: virtutum sterile saeculum T., quae urbes talium studiorum fuere steriles Vell.

3. occ. meton. jaloveč, povzročajoč nerodovitnost: frigus Lucan., hiems Mart., nec sterilem seges (sc. sentiet) rubiginem H. suhe sneti. — Soobl. sterilus 3: Fest., P. F., corpora sonitu sterila Lucr. brez glasu.

supply² [səplái] prehodni glagol
dobaviti, dobavljati, preskrbeti, oskrbovati, dovažati; nadomestiti, dopolnjevati; odpomoči, odpraviti (nedostatek); zadovoljiti (povpraševanje)
ekonomija doplačati; zastopati, nadomestovati, suplirati (koga)
neprehodni glagol
vskočiti kot namestnik ali zastopnik, suplirati

to supply an army oskrbovati vojsko
to supply a deficiency priskrbeti, kar manjka; kriti primanjkljaj
to supply electricity to town oskrbovati mesto z elektriko
to supply a long-felt need zadovoljiti dolgo časa občuteno potrebo
to supply a loss nadomestiti izgubo
to supply missing words dopolniti manjkajoče besede
the cow supplies us with milk krava nas oskrbuje z mlekom
to supply the place of zamenjati (koga) na njegovem položaju
to supply a want zadovoljiti potrebo, odpraviti pomanjkljivost

svet⁷ [é] (-a, -o) heilig, geheiligt
sveta groza ein heiliger Schauer
sveta jeza ein heiliger Zorn
sveti strah eine heilige Scheu, die Ehrfurcht
nič (mu) ni sveto nichts ist (ihm) heilig, (er) hat vor nichts Achtung
sveta krava eine heilige Kuh (tudi figurativno)
| ➞ → sveti

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

têle (-éta) m

1. vitello:
krava je po teletu la vacca ha appena figliato
rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

2. pog. pivello; stupido

3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
PREGOVORI:
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

têlen (-lna -o) adj. vet. con vitello, che ha figliato un vitello:
telna krava vacca con vitello

trait, e [trɛ, t] adjectif vlečen

de l'or trait zlata žica
vache féminin traite pomolžena krava

trȅšten, trèšten trešten pijan pijan kot krava

vilastorep|i [é] (-a, -o) živalstvo, zoologija Gabelschwanz-
| ➞ → škarjasti, ➞ → viličasti
|
vilastorepa morska krava die Indik-Seekuh, der Dugong

vodníca (-e) f

1. guida

2. guidaiola:
(krava, ovca) vodnica (vacca, pecora) guidaiola

3. (vodička) guida

4. pren. guida:
zvezda vodnica guida

zajáhati (-am) perf.

1. montare in groppa, in sella, insellare; montare:
zajahati mezga montare in groppa a un mulo
zajahati kolo montare in bicicletta, inforcare la bicicletta

2. galoppare via

3. cavalcare, andare cavalcando

4. ekst. montare:
pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo la vacca in calore montò su un'altra vacca

5. pog. angariare:
ne pusti, da te nasilnež zajaha non lasciarti angariare da quel prepotente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajahati pegaza montar sul cavallo pegaseo

zasúšiti zàsūšīm (se) posušiti (se): studenci će se zasušiti; krava je zasušila krava ne molze več

zboleti glagol
(postati bolan) ▸ megbetegszik, megbetegedik, lebetegszik, lebetegedikDobila sem neko virusno infekcijo in zbolela. ▸ Elkaptam valamilyen vírusfertőzést és lebetegedtem.
Denar je potreboval za zdravljenje hčerke, ki je zbolela za rakom. ▸ A pénzre a rákban megbetegedett lánya kezeléséhez volt szüksége.

živina samostalnik
1. (govedo) ▸ állat, jószágSopomenke: krava

2. (pomemben človek) ▸ nagykutya, fejes, nagymenőPrišli so, kakopak, tudi nemški predsednik pa francoski predsednik pa skratka same visoke živine. ▸ Természetesen eljött a német meg a francia elnök is, egyszóval csupa nagykutya.

βοῦς, ὁ, ἡ [Et. iz βωυς (g^wōw, g^wow-), lat. bōs (= umbr.-samn. obl., lat. bi bilo: vōs), slov. govedo, nem. Kuh (got. kôs). – dor. βῶς, gen. βοός, dat. βοΐ, acc. βοῦν, ep. βῶν, pl. βόες, βοῶν, βουσί, βόεσσι, acc. βοῦς, poet. βόας, dor. βῶς]. 1. govedo, vol, bik, krava. 2. goveja koža, usnje, ščit iz goveje kože.