Franja

toe¹ [tóu] samostalnik
prst na nogi; konica, kapica (čevlja, nogavice); sprednji del podkve, kopita
figurativno konec, kraj (predmeta); ojačano podnožje stebra, oboka itd.
množina, pogovorno noge

on one's toes pogovorno živ, živahen, uren, hiter
from top to toes od glave do pet
big (great) toe palec na nogi
little toe mezinec na nogi
the light fantastic toe šaljivo ples, plesanje
toe dance ples po konicah prstov
toe dancer plesalec, -lka po konicah prstov; baletnik, baletka
pointed toes koničaste kapice (čevlja)
toe weight v podkev privit ozobec
to tread on s.o.'s toes pogovorno stopiti komu na prste (na kurje oko); (u)jeziti ali (u)žaliti koga
to turn up one's toes sleng, figurativno umreti

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.

trȁtarīšte s kraj, kjer ribarijo s trato, z vlakom

verge¹ [və:dž] samostalnik
rob, kraj, meja (tudi figurativno)
travnati obrobek ali pas (grede, lehe, ceste); palica, žezlo (kot znak časti)
tehnično majhno vreteno; rob opeke, ki štrli iznad strešnega slemena
zgodovina območje, pristojnost

on the verge of čisto na robu, za prst od
on the verge of ruin, of a new war na robu propada, nove vojne
he is on the verge of fifty on je že blizu 50 let star
he was on the verge of betraying the secret skoraj je izdal tajnost

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vȉjalīšte s kraj, kjer se ponoči zbirajo volkovi in tulijo

vill [vil] samostalnik
zaselek, vasica
zgodovina kraj, občina

vocabolo m

1. jezik beseda, izraz, vokabel

2. knjižno (lastno) ime:
il vocabolo di un fiume ime reke

3. srednjeital. zaselek; kraj

whence [wens]

1. prislov
odkod; kako; od koder; kraj, iz katerega

whence comes it that... kako, da...

2. veznik
odkod
figurativno zato

3. samostalnik
izvor

where [wɛ́ə]

1. prislov, veznik, zaimek
kje, kam, kod; na katerem kraju; v katerem pogledu; na kakšen način; (tam) kjer, (tam) kamor

where from? odkod?
where to? kam?
from where odkoder
near where blizu (kraja), kjer
where did you get the information? kje ste dobili te informacije?
where do I come into it? kako pridem jaz v to (stvar, zadevo)?
go where you please! pojdi, kamor hočeš!
that is where you are mistaken tu se pa motite

2. samostalnik
kraj, mesto, prizorišče (nekega dogajanja)

zakljúček -čka m zaključak, svršetak, kraj: zaključek seje
kraj sjednice (se-); računski zaključek -i posvetovanja
zaključci savjetovanja (-ve-)

zaréčje s kraj, predio, predeo iza, preko rijeke, reke

zatrèp -epa m
1. zabat, kalkan: hiša je z -om obrnjena na cesto
2. kraj, konac planinske doline

žȁbljāk m
1. kraj, kjer je veliko žab
2. bot. zlatica, Ranunculus

žȁbnjāk m, mn. žȁbnjāci
1. kraj, kjer je veliko žab
2. malomeščansko okolje, usmrajena voda
3. žabja jajca
4. bot. zlatica, Ranunculus

žúpa ž
1. župa, kraj, plemenska oblast: staroslovanska župa
2. župa, organizaciona jedinica: sokolska župa

конец m konec; kraj; (pren.) smrt; del poti; (mor.) vrv za pritrditev ladje;
концы pl. ostanki (blaga); krpe;
в к. popolnoma;
под к. na koncu;
из конца в к. od enega konca do drugega;
начать не с того конца začeti narobe;
конца-краю нет, ни конца, ни краю (края) нет ni ne konca ne kraja;
концов не найти ne veš, kje bi začel;
положить к. narediti konec;
свести концы с концами uskladiti različne stvari;
хоронить (прятать) концы brisati sledove;
в конце концов navsezadnje;
один к. kaj pomaga, saj ni drugače;
в оба конца tja in nazaj;
едва сводить концы с концами težko shajati s svojimi dohodki;
на худой к. v najhujšem primeru;
и дело с концом! stvar je opravljena, dovolj o tem!

местность f kraj, pokrajina

место n prostor, kraj; (službeno) mesto; položaj; sedež; pl. ž pokrajina;
м. жительства, M.
пребывания bivališče;
м. гулянья sprehajališče;
м. сражения bojišče;
присутственное м. urad;
отложное м. stranišče;
м. заключения zapor, ječa;
детское м. (anat.) posteljica;
ставить на м. opozoriti, ukoriti;
узкое м. ozko grlo (v proizvodnji);
получить м. на заводе dobiti mesto v tovarni;
ни в каком месте nikjer;
местами mestoma, tu pa tam;
работа на местах delo na deželi, v občinah, v okrajih;
власть на местах krajevni uradi;
знать своё м. skromno se obnašati;
у неё глаза на мокром месте rad(a) joka;
не находить себе места biti razburjen;
иметь м. biti, dogajati se;
с места pri priči;
ни с места! ne gani se;
это не к месту! to ni na mestu!

мі́сце -я с., prôstor -óra m., kràj -ája m., lokácija -e ž.

• мі́сце зу́стрічі zbiralíšče
• мі́сце прожива́ння prebivalíšče, domicíl
• мі́сце робо́ти delovíšče
• мі́сце ро́сту росли́н rastíšče
• мі́сце підклю́чення dovòd