-
ročn|i [ô] (-a, -o) manuell; handbetätigt, handausgelöst; Hand- (delavec der Handarbeiter, mešalnik der Handrührer, pletilnik die Handstrickmaschine, sesalnik der Handstaubsauger, stavec der Handsetzer, stavek der Handsatz, sveder der Handbohrer, škropilnik die Handspritze, tisk der Handdruck, vrtalnik die Handbohrmaschine, bomba die Handgranate, črpalka die Handpumpe, izdelava papirja die Handpapierherstellung, knjigoveznica die Handbuchbinderei, kosilnica der Handrasenmäher, prha die Handdusche, Handbrause, setev die Handsaat, spretnost die Handgeschicklichkeit, Handfertigkeit, stavnica die Handsetzerei, svetilka der Handscheinwerfer, vezenina die Handstickerei, žaga die Handsäge, statve der Handwebstuhl, jadro das Handsegel, kladivo der Handhammer, kolo das Handrad, likanje das Handbügeln, navijanje der Handaufzug, agronomija in vrtnarstvo obiranje die Handpflücke, podajanje tehnika der Handvorschub, pranje die Handwäsche)
-
screw-driver [skrú:draivə] samostalnik
odvijač, izvijač (za odvijanje vijakov)
Birmingham screw-driver britanska angleščina, pogovorno kladivo
-
Sichel, die, (-, -n) srp; Mond: krajec; Hammer und Sichel srp in kladivo
-
sodárski (-a -o) adj. obrt. del, da bottaio:
sodarsko orodje arnesi del bottaio
sodarsko kladivo mazzapicchio
-
spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-speros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)
1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.
2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.
Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.
-
srp moški spol (-a …) die Sichel
srp in kladivo Hammer und Sichel
žeti s srpom sicheln
-
sŕp sickle; reaping hook
lunin sŕp crescent
sŕp in kladivo hammer and sickle
-
sŕp faucille ženski spol ; (lunin) croissant moški spol (de lune)
kladivo in srp (politika) la faucille et le marteau
-
sŕp (-a) m falce:
klepati, nabrusiti srp affilare la falce, affilare la falce a martello
lunin srp luna falcata, falce lunare
polit. srp in kladivo falce e martello
-
sŕp hoz f
srp in kladivo (pol) la hoz y el martillo
lunin srp creciente m; media luna f
-
steklarsk|i (-a, -o) Glaser- (žebljiček die Glaserecke, delavnica die Glaserwerkstatt, kladivo der Glaserhammer)
steklarski kit der Glaserkitt, Fensterkitt
steklarska industrija die Glasindustrie
-
strôjen (-jna -o) adj. meccanico; di, delle macchine:
strojna industrija industria meccanica
strojna obdelava kovin, lesa lavorazione meccanica dei metalli, del legno
ročno, strojno delo lavoro manuale, meccanico
strojne naprave macchinari, apparecchiature
teh. strojne škarje cesoiatrice
strojni ključavničar carpentiere meccanico
strojni inženir, tehnik ingegnere, perito meccanico
šol. strojna fakulteta facoltà di ingegneria meccanica
grad. strojni nabijač battipalo
tisk. strojni stavec compositore meccanico
meh. strojno kladivo maglio
agr. strojno obdelovanje, oranje motocultura, motoaratura
teh. strojno povrtalo alesatrice
-
stupeō -ēre -uī (—) (najbrž iz indoev. kor. *stup- suvati, biti, udariti in z udarcem omamiti; prim. lat. stuprum, gr. τύπτω tolčem, udarjam, τύπος udarec, vtis, τυπάς -άδος tolkač, kladivo)
1. biti negiben, biti tog, biti drevén, biti odrevenel, (o)dreveneti, biti okorel, okore(va)ti, biti okrepel, biti otrpel, otrpevati, biti (ves) trd, otrde(va)ti: Sen. rh., Sen. ph. idr., cum hic semisomnus stuperet Ci., mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O., stupentia membra Cu., torpescunt stupentque pallentes Plin.; metaf. (o neživih ali abstr. subj.) obstati, zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se, poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se: Petr., Sen. tr. idr., stupuit Ixionis orbis O., stupuerunt verba palato O., stupuerunt flumina brumā Val. Fl., unda, quae stupet pigro lacu Mart. stoječa voda, (sc. vini natura) ad frigus stupet tantum Plin. se le strdi, postane gosta, stupente ita seditione L.
2. metaf.
a) biti ves omrtvel (oslabel, otrpel), omrtvelega (oslabelega, otrplega) duha biti (imeti): quantum stupere atque frigere Caecilius nisus est Gell.
b) biti omamljen, biti osupel, biti (ves) iz sebe, osupniti, (o)strmeti, biti (ves) prevzet nad kom ali čim; abs.: animus lassus curā confectus stupet Ter., haec cum loqueris, nos stupemus Ci., dum stupet obtutuque haeret defixus in uno V., admiror, stupeo Mart.; z abl.: Sen. tr. idr., dum (sc. animi) exspectatione stupent L., stupet Albius aere H., illis carminibus stupens … belua centiceps H., cum stupet insanis acies (sc. oculorum) fulgoribus H., stupens novitate Q., hac tam saeva dominatione stupentibus omnibus Iust.; z in z abl. (ob pogledu na koga ali kaj): stupet in Turno V., qui stupet in titulis et imaginibus H., stupere in ducibus Val. Fl.; z ad (ob čem): stupere ad supervacua Sen. ph., ad raptus Mart.; occ. občudovati kaj, čuditi se čemu; z acc. (po gr. skladu): Val. Fl., Petr., Aug. idr., pars stupet innuptae donum exitiale Minervae V., stupere plena horrea Plin. iun., superbi regis delicias Mart.; z ACI: Prud., novum terrae stupeant lucescere solem V., stupet ipse Latinus … inter se coiisse viros V. — Od tod
a) adj. pt. pr. stupēns -entis strmeč, osupel, prevzet: Fl. idr., quae cum tuerer stupens Ci., attoniti et stupentibus similes Cu.; z loc.: tribuni capti et stupentes animi L.
b) gerundiv stupendus 3 občudovanja vreden, osupljiv: virtutibus et vitae meritis stupendus Val. Max.
-
svinčen|i [é] (-a, -o) Blei- (akumulator der Bleiakkumulator, nož das Bleimesser, oklep die Bleiabschirmung, pas der Bleigürtel, stavek der Bleisatz, vložek der Bleieinsatz, vojak der Bleisoldat, zaščitni oklep der Bleischutzmantel, barva die Bleifarbe, celica die Bleikammer, cev das Bleirohr, palica die Bleisprosse, Bleirute, podložka die Bleischeibe, utež das Bleigewicht, zaščitna stena die Bleisiegelwand, belilo das Bleiweiß, kladivo die Bleihammer); blei- (siv bleigrau)
-
udáren (-rna -o) adj.
1. d'urto:
udarna sila, moč forza d'urto
2. voj. d'assalto:
udarni bataljon battaglione d'assalto
3. ekst. di grande effetto, incisivo; vivace:
udaren naslov titolatura ad effetto
udarna koračnica marcia vivace
ta igralec je udarna moč moštva il giocatore è l'uomo di punta, la punta di diamante della squadra
strojn. udarni vrtalnik trivella a percussione
voj. udarni vžigalnik spoletta a percussione
strojn. udarno kladivo mazza battente
voj. udarna igla percussore
grad. udarna trdnost resilienza; teh. resistenza all'urto
-
ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se
-
utopno kovanje srednji spol das Gesenkschmieden
kladivo za utopno kovanje der Gesenkhammer
-
vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato
-
vrtálen (-lna -o) adj. di perforazione, perforatore; di trivellazione, trivellatore:
vrtalni stolp torre di trivellazione
vrtalna ploščad piattaforma petrolifera
vrtalni stroj perforatrice, traforatrice, trapanatrice
strojn. vrtalna glava portapunta
mont. vrtalno dleto, kladivo martello compressore
vrtalno drogovje traliccio del pozzo petrolifero
-
vzméten (-tna -o) adj. di, della molla, a molla:
vzmetna priprava dispositivo a molla
vzmetna tehtnica bilancia a molla
vzmetno jedro molle (del materasso)
vzmetno jeklo acciaio per molle
metal. vzmetno kladivo maglio a balestra; teh. martello a molla