Franja

Zadetki iskanja

  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okrevajoči samostalnik
    pogosto v množini (kdor se zdravi po bolezni) ▸ lábadozó
    Orehi so odlična hrana za otroke, starejše ljudi, okrevajoče in seveda športnike. ▸ A dió nagyszerű táplálék a gyermekek, az idősek, a lábadozók és természetesen a sportolók számára.
    Da bi potrdil svoje prepričanje, da je prebava pravzaprav le kemični proces, je zbiral vzorce prebavnih sokov okrevajočega in jih dal v preiskavo več kemikom. ▸ Hogy megerősítse meggyőződését, miszerint az emésztés valójában kémiai folyamat, mintákat gyűjtött a lábadozók emésztőnedveiből, és több vegyésszel bevizsgáltatta azokat.
  • opáriti to scald

    opáriti se to get scalded
    kdor se enkrat opari, se še mrzle vode boji once bitten twice shy, a burnt child dreads the fire
  • oponašalka samostalnik
    1. (kdor posnema gibe ali zvoke) ▸ imitátor
    Večina mačk, ki pri živalskih psihologih dosegajo nižje IQ rezultate kot psi, je krasnih oponašalk. ▸ A legtöbb macska, amely az állatpszichológusok IQ-tesztjein alacsonyabb pontszámot ér el, mint a kutyák, remek imitátor.
    Tina Fey je ameriški javnosti od lani znana kot izredna oponašalka republikanske podpredsedniške kandidatke Sarah Palin. ▸ Tina Feyt az amerikai közönség tavaly óta Sarah Palin republikánus alelnökjelölt rendkívül ügyes imitátoraként ismeri.

    2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzó
    Današnja kraljica pa s svojim oblačenjem očitno ne pritegne oponašalk. ▸ A mostani királynő azonban, úgy tűnik, az öltözködésével nem vonzza az utánzókat.

    3. (ptica) ▸ énekes gezerigó, amerikai gezerigó
    ptica oponašalka ▸ énekes gezerigó, amerikai gezerigó
    Na otoku Floreana so postavili tudi majhno raziskovalno postajo, da bi tu ponovno naselili ptico oponašalko. ▸ A Floreana-szigeten egy kis kutatóállomást hoztak létre, hogy az énekes gezerigót visszatelepíthessék.
  • opotékati se opotêči se to stagger, to totter; to lurch; to reel

    opotékati se, opotêči se se pod bremenom to stagger under a burden
    opotékati se, opotêči se od pijanosti to stagger in a drunken state
    opotékati se, opotêči se od udarca to reel under a blow
    kdor se opoteka staggerer; totterer
  • opravíčiti excuser; justifier; disculper

    opravičiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses à quelqu'un; se justifier; se disculper
    prosim, opravičite me pri veuillez (ali je vous prie de) m'excuser auprés de
    opravičite me faites toutes mes excuses
    opravičiti se pred kom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un
    opravičujem se, da sem zamudil je m'excuse d'être (venu) en retard
    pričakovanja remplir (ali satisfaire) l'attente
    uspeh je opravičil stroške le succès a justifié les frais
    opravičen izostanek absence ženski spol justifiée
    opravičiti prijatelja obtožb disculper un ami des accusations
    kdor se opravičuje, se obtožuje qui s'excuse s'accuse
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • otrob|i [ó] moški spol množina die Kleie (mandljevi Mandelkleie, pšenični Weizenkleie)
    vsebujoč otrobe kleiehaltig
    kopel z otrobi das Kleiebad
    kdor se z otrobi meša, ga svinje požro mitgefangen mitgehangen
  • otroški ilustrator stalna zveza
    (kdor ilustrira) ▸ gyermekkönyv-illusztrátor
  • oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. annunciare, notificare, rendere noto

    2. preannunciare; predire:
    oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

    3. rel.
    oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
    PREGOVORI:
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda
  • padalec samostalnik
    1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős
    izkušen padalec ▸ tapasztalt ejtőernyős
    skok padalcev ▸ ejtőernyősök ugrása
    doskok padalcev ▸ ejtőernyősök földet érése
    pristanek padalcev ▸ ejtőernyősök landolása
    Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
    Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

    2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyős
    desant padalcev ▸ ejtőernyős deszant
    bataljon padalcev ▸ ejtőernyős zászlóalj
    enota padalcev ▸ ejtőernyős osztag, ejtőernyős alakulat
    zavezniški padalci ▸ szövetséges ejtőernyősök
    britanski padalci ▸ brit ejtőernyősök
    Most je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
    Sopomenke: vojaški padalec

    3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
    Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
    Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • parkira|ti (-m) parken
    napačno parkirati falschparken
    Ne parkiraj! pred uvozom: Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
    oseba, ki parkira der Parker
    kdor napačno parkira der Falschparker, der Parksünder
  • pasti1 (padem) padati

    1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
    globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
    figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
    pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
    pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
    pasti na kolena auf/in die Knie sinken
    pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
    pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
    pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
    pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
    pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

    2. (spustiti se) zavesa: fallen

    3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
    vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

    4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
    pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
    pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

    5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

    6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

    7. pogled, senca, sum, strel: fallen

    8.
    pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

    9.
    pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

    10.
    pasti v (planiti v) hereinplatzen
    pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
    pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

    11. (priti) fallen
    pasti v kremplje in die Klauen fallen
    pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
    pasti v nemilost in Ungnade fallen
    pasti v roke in die Hand fallen
    pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
    pasti v ekstazo in Ekstase geraten

    12. (bosti)
    pasti v oči ins Auge springen, auffallen
    |
    figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
    figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
    figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
    ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
    figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
    mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
    figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
    nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
    pasti z lune vom Mond gefallen sein
    X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
    pasti iz vloge aus der Rolle fallen
    pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
    kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
    kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
    | ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pevovodja samostalnik
    (kdor vodi pevski zbor) ▸ karnagy, karvezető
    pevovodja zborakontrastivno zanimivo énekkar vezetője
    pod vodstvom pevovodje ▸ karnagy vezetésével
    Domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Iva Kralja je prepeval adventne pesmi. ▸ A helyi templomi énekkar Ivo Kralj karnagy vezetésével adventi énekeket adott elő.
  • piflar samostalnik
    1. izraža posmeh (marljiv šolar) ▸ stréber
    Pridne dijake nekateri sovrstniki zelo radi zmerjajo s piflarji. ▸ A szorgalmas tanulókat egyes évfolyamtársaik szeretik strébernek gúnyolni.
    Če bo sredi septembra prosil sošolce za zvezke, ga bodo imeli za piflarja. ▸ Ha szeptember közepén elkéri az osztálytársai füzeteit, strébernek fogják tartani.

    2. lahko izraža negativen odnos (kdor se rad uči in raziskuje) ▸ okostojás, približek prevedkakocka
    Računalniki že zdavnaj niso več samo za dolgočasne znanstvenike in piflarje. ▸ A számítógépek már réges-rég nem csak az unalmas tudósoknak és az okostojásoknak valók.

    3. lahko izraža kritiko (kdor se uči na pamet) ▸ biflázó, magoló
    Piflar je nekdo, ki se goro podatkov nauči na pamet, potem pa to zelo hitro tudi pozabi. ▸ A biflázó olyasvalaki, aki egy halom adatot bemagol, majd nagyon gyorsan el is felejti.
  • plač|a ženski spol (-e …) prejemki: Bezüge množina, Dienstbezüge, die Besoldung; uradniška: das Gehalt (bajna Traumgehalt, letna Jahresgehalt, mesečna Monatsgehalt, najvišja Höchstgehalt, osnovna Grundgehalt, vrhunska Spitzengehalt, začetna Anfangsgehalt); s stališča kolektivne pogodbe ipd.: der Lohn (čista Nettolohn, orientacijska Ecklohn, osnovna Grundlohn, realna Reallohn, vrhunska Spitzenlohn)
    vajenska plača Lehrlingsvergütung
    kdor prejema plačo der Gehaltsempfänger
    s fiksno plačo fixbesoldet
    davek na plačo (na osebni dohodek) die Lohnsteuer
    pravilnik o plačah die Besoldungsordnung
    … plače Gehalts-
    (izplačilo die Gehaltsauszahlung, nakazilo die Gehaltsanweisung, obračun die Gehaltsabrechnung, odtegljaj der Gehaltsabzug, rubež die Gehaltspfändung, zvišanje die Gehaltsvorrückung, die Gehaltserhöhung, die Gehaltsaufbesserung)
    izplačevanje plače po nastopu bolniškega staleža, dopusta ipd.: die Lohnfortzahlung
  • pláčati to pay

    pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
    vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
    pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
    pláčati menico to honour a bill
    ne pláčati to leave unpaid
    pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
    pláčati v naturalijah to pay in kind
    preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
    predragó, mastno pláčati to pay through the nose
    pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
    preveč pláčati za blago to be overcharged
    ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
    plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
    takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
    pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
    preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
    pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
    pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
    pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
    pláčati pred rokom to anticipate payment
    pláčati globo to pay a fine
    pláčati upnikom to settle with one's creditors
    pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
    toliko ne morem pláčati I cannot afford it
    za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
    ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
    vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
    plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
    kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
    vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
    za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
    zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
    dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
    to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
    pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
    kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
    natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!
  • plavalec samostalnik
    1. (kdor plava) ▸ úszó
    vrhunski plavalec ▸ élvonalbeli úszó
    obetaven plavalec ▸ ígéretes úszó
    izkušen plavalec ▸ tapasztalt úszó
    dosežek plavalcev ▸ úszók eredménye
    uspeh plavalcev ▸ úszósikerek
    Povezane iztočnice: daljinski plavalec, maratonski plavalec, sinhroni plavalec, ultramaratonski plavalec

    2. (žival, ki plava) ▸ úszó
    dober plavalec ▸ jó úszó
    Beli medvedi so dobri plavalci in se v vodi prav dobro počutijo. ▸ A jegesmedvék jó úszók és a vízben kifejezetten jól érzik magukat.