Franja

dólžen | dolžán (-žna -o) adj.

1. (neporavnan, neplačan) dovuto, debito (tudi ekst.):
vrniti dolžno vsoto restituire la somma dovuta

2. (ki ima dolg) indebitato, debitore:
dolžen biti kaj essere debitore di
biti na vse strani dolžen essere indebitato dappertutto
koliko sem dolžen? quanto devo?

3. (obvezen, predpisan) dovuto, obbligatorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. dolžni (nujni)
delež legittima
jur. dolžno pismo (zadolžnica) lettera di credito

dolžník (-a) | -íca (-e) m, f debitore (-trice) (tudi ekst.):
dolžniki in upniki debitori e creditori
biti komu za kaj dolžnik essere debitore a qcn. di qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. glavni dolžnik debitore principale
jur. hipotečni dolžnik debitore ipotecario

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia

domeníti se

domeniti se za kaj convenir a/c
domeniti se s kom apalabrarse con alg; (za sestanek) darse cita con alg
domenili smo se, da ... hemos quedado en que (subj)

dopásti se ➞ ugajati; to please; to suit

pustiti si dopásti se (figurativno) to stomach (kaj something)
ti se ji dopadeš she's taken a fancy to you

dopovédati

dopovédati komu kaj to make someone understand something; to teach someone better; to make the matter clear to someone
ni si pustil dopovédati he could not be brought to understand

dopovédati hacer comprender, persuadir; explicar, aclarar

dopovedati komu kaj hacer a alg creer, persuadir a alg a a/c
dopovedati, da ... hacer comprender que...
tega si ne pustim dopovedati eso no lo creo

dosegljív alcanzable; asequible; accesible; al alcance de la mano

lahko dosegljiv fácil de alcanzar, de fácil consecución, alcanzadizo
težko dosegljiv de difícil consecución
vsem dosegljiv al alcance de todos
napraviti komu kaj dosegljivo poner a/c al alcance de alg

dosti¹ [ô]

1. (veliko) viele (dosti dreves viele Bäume, v dosti primerih in vielen Fällen), viel (dela viel Arbeit); (prilično) ziemlich viel
ne dosti nicht viel
ne kaj dosti nicht besonders viel
dosti časa viel Zeit
pred dosti časa vor langer Zeit
dosti poguma viel Mut (za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut)
viel- (ki je dosti potoval [vielgereist] viel gereist, ki je doživel dosti hudega vielgeprüft)

2. (močno) sehr, stark

3. (precej) s komparativom: viel (boljši viel besser, debelejši viel stärker; prej viel früher)
|
dosti dati na Xovo mnenje ipd.: viel geben auf
(pripisovati velik pomen) viel liegen an (kdo da dosti na kaj jemandem liegt viel an einer Sache)
ni dosti manjkalo … es hat nicht viel gefehlt
dosti pričakovati od viel erwarten von, da bo kdo naredil, da mu bo uspelo: (jemandem) viel zutrauen
videti dosti sveta weit herumkommen
zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um etwas)
ki terja dosti časa zeitraubend
ki dosti zaleže sparsam im Gebrauch

dovoliti glagol
1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyezLov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.

dovoljênje permiso m ; licencia f

z dovoljenjem! ¡con permiso!
z Vašim dovoljenjem con su permiso
brez dovoljenja sin permiso
dovoljenje za bivanje permiso m de residencia
dovoljenje za lov (ribolov) licencia f de caza (de pesca)
vozniško (šofersko) dovoljenje licencia f de conducción (de autos), carnet m de conductor
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
izvozno (uvozno) dovoljenje permiso m de exportación (de importación)
dati dovoljenje dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
prositi za dovoljenje (koga za kaj) pedir permiso (a alg para a/c), solicitar licencia

doživéti

doživéti kaj to have been through something, to live through; to experience; to live to see
bo doživel 100 let? will he live to be 100 years old?
on tega ni doživel he did not live to see it
knjiga je doživela 6 izdaj the book has reached its sixth edition
doživéti nezgodo to meet with an accident
marsikaj doživéti to go through many experiences
še hujše stvari sem doživel I have been through worse

doživéti glej tudi doživljati ; (izkusiti) experimentar

doživeti kaj (llegar a) ver a/c; vivir (lo bastante) para ver a/c
doživeti visoko starost llegar a edad avanzada
doživeti 70 let (llegar a) cumplir los 70
knjiga je doživela 10. izdajo el libro ha llegado a la 10.^a edición
tega ne bom več doživel no llegaré a verlo, eso no lo verán mis ojos
to sem često doživel con frecuencia he visto suceder estas cosas
doživeti nezgodo experimentar uu accidente
doživeti nesrečo (izgubo) sufrir una desgracia (una pérdida)
doživeti hud udarec sufrir un golpe duro

dráma drama; play; stage play; (dramatic) piece

pisec drám playwright, dramatist
pisanje drám playwriting
majhna dráma v družini a little drama in the family
poezija in dráma (= gledališče v 16. stoletju) poetry and the drama in the 16th century
spremeniti se, pretvoriti v drámo to dramatize
narediti drámo iz to dramatize (kaj something)

drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti

1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà

2. camminare, procedere a piccoli passi

3. cinguettare, canterellare

4. sbocconcellare

5. pren. picchierellare, tamburellare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs.

drobíž (denar) change, small change; small coin; figurativno (otroci) little children, the kiddies

imate kaj drobíža? have you got any small change (pri sebi on you)?
mi lahko daste drobíža za funt? can you give me change for a pound
lahko obdržite drobíž you can (ali may) keep the change

drobnoglèd fizika microscope moški spol

(figurativno) preučiti kaj pod drobnogledom, dati kaj pod drobnogled étudier une chose au microscope (ali à la loupe)

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

dŕzen bold; daring; hardy; audacious; courageous

neumno dŕzen foolhardy
dŕzno dejanje a deed of daring
dŕzno početje a bold (ali hazardous ali venturesome) enterprise
dŕzno tvegati za kaj to put a bold face on something
nevednost je dŕzna, kjer se vednost obotavlja fools rush in where angels fear to tread