Franja

trāns-igō -ere -ēgī -āctum (trāns in agere)

I. skozi (po)gnati (poganjati), potisniti (potiskati), (po)riniti (porivati), zadreti (zadirati), prebosti (prebadati); le pesn. in poznolat.: Lucan., Aur. idr., gladio pectus Pl., se ipsum gladio T., per pectora ensem Sil., ferrum per ambos pedes Sen. tr., iuvenem cuspis transigit Sil., hominem (sc. amoris) toxico Caecil. —

II. trans.

1. dovršiti (dovrševati), konč(ev)ati, dokončati (dokončevati, dokončavati), dognati (doganjati), spraviti (spravljati) do konca, opraviti (opravljati): Ter. idr., fabulam Pl., non futura, sed transacta perpendimus Cu., transactis rebus, quae agendae erant L., transactis iam meis partibus Ci., post transacta convivia Sen. ph.; impers.: sin transactum est Ci. ep. če pa je končano.

2. kak posel opraviti, narediti, izvesti, izpeljati, izvršiti, speljati, dokončati, dovršiti: rem, negotium Ci., reliqua cum Bestiā transigit S.; occ. intr. dogovoriti (dogovarjati) se s kom glede česa, o čem, opraviti (opravljati) kaj s kom glede česa, poravna(va)ti se s kom, skleniti (sklepati) s kom poravnavo (pogodbo, dogovor), pogoditi se s kom, poravna(va)ti se s kom, dogovoriti (dogovarjati) se s kom, sporazume(va)ti se s kom o čem, glede česa: cum reo Ci., ut cum Chrysogono transigeret atque decideret Ci., rem cum aliquo Ci., L., inter se T.; subst. pt. pf. pass. trānsāctum -ī, n poravnava, pogodba, dogovor: Ulp. (Dig.) = transactum negotium: Pap. (Dig.).

3. metaf. intr. narediti čemu konec, prenehati kaj, (do)končati, opraviti, skončati, zaključiti, skleniti kaj, biti gotov s čim: Ap. idr., Cremonae interim transegimus T., transigite cum expeditionibus T.; impers.: bellorum egregii fines, quotiens ignoscendo transigatur T. se konča, pulchre fuerit cum materia tumultu et clamore transactum Q., cum spe votoque uxoris semel transigitur T. zakonska zaobljuba se naredi le enkrat, transactum de partibus ratus Fl. meneč, da je po njih; occ. trans. čas prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): tempus per ostentationem T., tempus per otium T., tempus venationibus T., pueritiam per omnem artium cultum T., placidas sine suspirio noctes Sen. ph., diem sermonibus Plin. iun., mense transacto Suet., transacto tribuniciae potestatis tempore Suet.

Opomba: Star. obl. transaxim = transegerim Pac. fr.

tronçon [trɔ̃sɔ̃] masculin štrcelj, štula, konec, kos; odrezek; del, odlomek

tronçon d'autoroute del avtoceste

ultimación ženski spol dokončanje, zaključek, konec

upshot [ʌ́pšɔt] samostalnik
izid, končni učinek, konec, zaključek

in (ali on) the upshot konec koncev
to the upshot do konca
what will be the upshot of it (all)? kako se bo (vse) to končalo?

úrmă -e f

1. sled

2. stopinja

3. konec
□ cu mult în urmă davno
□ din urmă zadnji
□ pe urmă nazadnje, a
□ rămâne în urmă zaostati, zaostajati
□ la urma urmei naposled
□ în cele din urmă naposled

vȓh vr̀ha m, mn. vr̀hovi
1. vrh: vrh brijega, sablje, igle, nosa; vrh trokuta, piramide
2. vršič: vrh drveta
3. konec: riječ mu je na vrhu jezika
4. to mi je izašlo na vrh glave tega sem do grla sit, to mi je presedlo
5. sastanak, konferencija, savjetovanje, savetovanje na vrhu sestanek itd. na vrhu, najvišjih zastopnikov, predstavnikov

winding-up [wáindiŋʌ́p] samostalnik
navitje (ure); odvitje, konec
ekonomija likvidacija (trgovine)

winding-up sale (popolna) razprodaja

wind-up [wáindʌp] samostalnik
konec (govora, pisma)

záhod m
1. stranišče: ići na zahod
2. zahod: sunce je na -u
3. konec: kada je deveta godina na -u bila
4. to mi je na -u to mi je s poti, od rok

zàključak -čka m
1. zaključek, konec: zaključak sjednice, zapisnika
2. sklep: donijeti zaključak o nekoj stvari, o nekom predlogu; doći do -a
3. sklep, pogodba: zaključak o kupovini

zaključénje s
1. zaključek, konec, sklep: zaključenje skupštinskih sjednica
2. sklep: nismo došli ni do kakva -a
3. sklenitev: prije -a ugovora; poslije -a mira

zàlazak -ska m
1. zahod: zalazak sunca
2. konec: pri -u ljeta, mladosti
3. stranska pot, pot po ovinkih

završétak -tka m
1. konec, sklep: završetak sjednice, seminara; prirodan završetak
2. lingv. končnica: padežni završeci sklonske končnice

Zipfel, der, (-s, -) konec, konček; (Ecke) vogal; Pflanzenkunde bei der Blüte: rogelj; Technik Metallurgie ušesa; (Penis) lulek, cura; einen Zipfel zu fassen bekommen figurativ ujeti za rep

гроб m rakev, krsta; (zast.) grob, grobnica; (lj.) konec;
в г. глядеть biti z eno nogo v grobu;
хоть в г. ложись položaj je obupen

завершение n končevanje; konec;
в з. всего na konec

закат m zahod; (pren.) konec;
на закате дней v starosti

закі́нчення -я с., kônec -nca m.

• нерво́ве закі́нчення končíč

заключение n aretacija; zapor; konec; sklep; sodba;
в з. za konec;
одиночное з. zapor v samici

закрытие n pokritje; zaključitev; konec;
з. границы zapora meje;
з. газеты ustavitev časopisa;
час закрытия ресторанов policijska ura