Franja

rómati (-am) imperf., perf.

1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino

Rucksack, der, nahrbtnik; ein voller Rucksack Sorgen usw.: poln koš

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

smeti ženski spol množina der Müll; pometene: der/das Kehricht
… smeti/ za smeti Müll-
(drobilnik za der Müllzerkleinerer, jašek za der Müllschlucker, kompostiranje die Müllkompostierung, kontejner za der Müllgroßbehälter, deponija die Müllhalde, die Mülldeponie, odstranjevanje die Müllentsorgung, odvažanje die Müllabfuhr, posoda za der Müllkübel, pristojbina za odvoz die Müllgebühr, sežigalnica za die Müllverbrennungsanlage, sežiganje die Müllverbrennung, stiskanje die Müllverdichtung, vozilo za odvoz das Müllfahrzeug, vrečka za der Müllbeutel, zabojnik za der Müllcontainer)
koš za smeti der Abfallkorb
vreči v smeti wegwerfen

stréljati (-am) imperf.

1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro

strpa|ti (-m) trpati ljudi: einpferchen
figurativno vse strpati v en koš alles in einen Topf werfen

stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

terrero zemeljski; nizko leteč (ptič); figurativno nizkoten, podel

(cesta) terrera koš (za prenašanje zemlje)
piso terrero ilovnata tla

thoracique [tɔrasik] adjectif (o)prsen

cage féminin thoracique prsni koš
cavitéf thoracique prsna votlina

tiro m

1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi

2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki

3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo

4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

5. pren. pog. dim

6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina

tláčiti (-im) imperf.

1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate

2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo

3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio

torácico

caja torácica prsni koš

trick¹ [trik] samostalnik
trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)

full of tricks poln spletk
the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju)

tŕpati (-am)

A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
trpati datume v možgane riempire la testa di date
pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio

B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
trpati se s hrano ingollare il cibo

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

weave^*2 [wi:v] prehodni glagol
tkati; izdelati (a fabric tkanino)
ročno izdelati na statvah; splesti (a basket koš, košaro)
vplesti, vtkati, pretkati (with z)
figurativno snovati, kovati; iznajti, izmisliti, izumiti; spraviti v zvezo, povezati (dogodke); vplesti, vnesti posameznosti

to weave facts into a story vnesti dejstva v zgodbo
to weave a plot kovati, snovati zaroto
to weave one's way through traffic utreti si pot skozi promet
neprehodni glagol
tkati
ameriško, pogovorno hoditi v cikcaku, zvijati se skozi; zaplesti se

zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. conficcare, piantare; battere:
zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
zabijati pilote battere i pali

2. turare, chiudere; inchiodare:
zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
zabijati krsto inchiodare la bara

3. šport. žarg.
zabiti gol dare un gol, realizzare
zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare

4. pren.
zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica

5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
zabijati denar perdere, scialare il denaro

6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.

B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.

1. pren. isolarsi, segregarsi

2. pren. immergersi:
zabiti se v študij immergersi nello studio

3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro

C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa

zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

2. colpire, battere, centrare:
strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

4. vincere:
zadeti na loteriji vincere alla lotteria

5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

6. interessare:
povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

7. subire, esser colto:
kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

8. cogliere:
slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno

zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.

1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino

2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe