Franja

nāvigātiō -ōnis, f (nāvigāre) plovba, plutje, plovstvo, brodarstvo, pomorstvo, ladjarstvo, vožnja po morju itd., pomorsko poslovanje: in portum ex longa navigatione venire Ci., prima navigatione ne omiseris Ci. ep. odpluti ob prvi priložnosti, te neque navigationi neque viae committas Ci. ep. potovanju niti po morju niti po suhem, n. fluminis Auct. b. Alx. plovba (vožnja) po reki ali ignoti maris Sen. rh. ali Ionii maris T. plovba (vožnja) po morju, celeri navigatione properare T. hitro odpluti, adversam maris navigationem perpeti T. imeti neugodno vožnjo po morju, n. diei Plin. (en) dan vožnje z ladjo, navigatio longa per maria Cael., lacus navigationis patiens Iust. plovno jezero, litorea Val. Max. plovba ob obali; v pl.: difficultas itinerum ac navigationum Auct. b. Alx., navigationes maritimae Cael., fluminales vel portuosa aut stagni navigationes Cael.

obdájati (-am) | obdáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili

3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori

Ōgygēs -is, m (Ὠγύγης) Ógig, mitični ustanovitelj in kralj Teb; za časa njegovega vladanja je Kopajsko jezero poplavilo Bojotijo: Varr., P. F. (z gen. Ogygi). — Soobl. Ōgygus -ī, m (Ὄγυγος): Varr., Aug., Tert. — Od tod

1. patron. Ōgygidēs -ae, m (Ὠγυγίδης) Ogigíd, Ogigov potomec, pesn. = Tebánec: Stat.

2. adj. Ōgygius (Ὠγύγιος) ogígijski = tebánski: Acc. ap. Fest., Lucan., Stat., Val. Fl., Sid., deus (= Bacchus) O., populus Sen. tr., moenia P. F.

Ōxus (Ōxos) -ī, n (Ὦξος) Óks, za Indom največja azijska reka, ki se izliva v Aralsko jezero (zdaj Amu-Darja): Cu., Mel., Plin.

Pergus -ī, m Pêrg, globoko jezero pri Heni na Siciliji: O., Cl.

piece¹ [pi:s] samostalnik
kos, komad; del (stroja itd.); primerek (npr. a piece of advice nasvet)
določena trgovska količina (npr. bala papirja, blaga; sod vina itd.)
vojska revolver, puška, top; kovanec; (umetniško) delo, manjše literarno delo, gledališki komad, odlomek; šahovska figura
sleng ženska, deklina
pogovorno kos poti, hipec, kratek čas

all of a piece izcela, iste vrste, skladen
by the piece po kosu (prodajati)
piece by piece kos za kosom, po kosih
to break to pieces razbiti na koščke
vojska, sleng it's a piece of cake to je lahko
a bad piece of business grda stvar
a piece of news novica, vest
a piece of poetry pesem
a piece of flesh ženska
a piece of beauty lepa ženska
a piece of virtue vzor kreposti
a piece of water jezero
a piece of work delo
šaljivo a piece of goods človek
a piece of luck sreča, srečen slučaj
a dramatic piece gledališka igra
test piece vzorec
a piece of eight figura (šah, dama)
to fall to pieces razpasti
field piece top
fowling piece lovska puška (za ptiče)
to give s.o. a piece of one's mind povedati komu svoje mnenje
pogovorno to say one's piece povedati, kar ti leži na duši
to go to pieces zrušiti se (človek), izgubljati živce
in pieces razbit, v kosih
of a piece with prav tak kakor, v zvezi s čim
to pay by the piece plačati po kosu, plačati na akord
to pick (ali pull) to pieces raztrgati, skritizirati
šaljivo pick up the pieces! vstani!, poberi se!
to take to pieces razstaviti (stroj)

plávati to swim; (stvari, na vodi) to float, (s tokom) to drift

plávati pod vodo to swim under water
plávati v, po zraku to hover
plávati na hrbtu to swim on one's back
plávati eno miljo to swim a mile
bočno plávati to swim on one's side
plávati proti toku to swim against the current
plávati s tokom (figurativno) to swim with the tide (ali with the current)
plávati kot riba to swim like a fish
plávati čez reko, jezero, Rokavski preliv to swim a river, a lake, the Channel
plávati kot kamen to swim like a stone, to swim like a tailor's goose, to swim like a brick
plávati v krvi (figurativno) to be steeped (ali to welter) in blood
plávati v solzah to be bathed in tears, to brim with tears
on plava v denarju he is rolling in money
klet je plavala v vinu the cellar was swimming in wine
olje plava na vodi oil floats on water
predaleč (ven) plávati to swim out of one's depth
plutovina plava v vodi cork floats in water

pregovárjanje (-a) n

1. dissuasione

2. persuasione; sollecitazione, insistenza

3. (prerekanje) discussione, litigio, battibecco:
pregovarjanju, kaj je za jezero dobro in kaj ne, ni konca la discussione su ciò che serva o meno a come preservare il lago sembra non dover finire

prehodni tip moški spol der Mischtypus, die Übergangstypus
jezero/močvirje prehodnega tipa geografija der Mischsee/ das Mischmoor

preplávati to swim, to swim across, to cross by swimming

preplávati jezero to swim (ali to swim across) a lake
preplávati miljo to swim a mile
preplávati Rokavski preliv to swim the (English) Channel

presihajóč

presihajóče jezero periodic (ali intermittent) lake

presihajóč (-a -e) adj. che si prosciuga:
geogr. presihajoče jezero lago intermittente

Prēspa f geogr.
lago di Prespa Prespansko jezero

pretóčen (-čna -o) adj. di scorrimento; di deflusso:
pretočna naprava troppopieno
teh. pretočni bojler scaldaacqua istantaneo
hidr. pretočno polje jeza scivolo di scarico
hidr. pretočna (hidro)elektrarna centrale (idroelettrica) fluviale
geogr. pretočno jezero lago aperto

razgled [è] moški spol (-a …)

1. die Aussicht, der Ausblick; (vidljivost) die Fernsicht
razgled na der -blick
(jezero Seeblick, vse strani Rundblick)
razgled vsenaokrog die Rundschau

2. (duhovno obzorje) der Horizont
razgledi množina die Rundschau (tudi figurativno)
imeti razgled na (etwas) übersehen, überblicken

razglèd vue ženski spol , coup moški spol d'œil

razgled jemati, zapirati boucher la vue à quelqu'un
z razgledom na jezero avec vue sur le lac
imeti krasen razgled na avoir une vue magnifique sur
uživati ob lepem razgledu jouir d'une belle vue (ali du coup d'œil)

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

relitto

A) agg. geol., geogr., biol. preostal, relikten:
flora, fauna relitta reliktna flora, favna
lago relitto reliktno jezero

B) m

1. (ladijska) razbitina, ostanek (brodoloma)

2. ekst., pren. razbitina

resplendir [rɛsplɑ̃dir] verbe intransitif sijati, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

la lune resplendit luna sije
le lac resplendit sous le soleil couchant jezero se blešči v zahajajočem soncu
son visage resplendit de joie, de bonheur obraz mu sije, žari od veselja, od sreče

Sābātē -ēs, f Sabáta, mesto v Etruriji ob istoimenem jezeru blizu Vejev (lacus Sabate, zdaj Lago di Bracciano): FEST., P. F. Od tod adj.

1. Sābātīnus 3 sabátski, sabatínski: ager COL., tribus L., lacus FRONT., COL.

2. Sābātius 3 sabátski: stagna SIL. (pesn.) = Sabatsko jezero ali jezero Sabata.