Franja

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

clairet, te [klɛrɛ, t] adjectif svetel in lahek; redek

(vin masculin) clairet masculin svetlo rdečkasto vino
soupe féminin clairette redka juha
voix féminin clairette zvonek glas

cmok [ô] moški spol (-a …)

1. jed: der Kloß, der Knödel; mesni: der Klops; -kloß, -knödel (češpljev Zwetschkenknödel, jetrni Leberknödel, krompirjev Kartoffelknödel, kruhov Semmelknödel, mesni Fleischkloß, mozgov Markkloß, zdrobov der Grießkloß)
juha z jetrnimi cmoki die Leberknödelsuppe

2. (poljubček) der Schmatz

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

cōnfūsīcius 3 (cōnfundere) vsevprek zlit: ius (juha) Pl. fr.

consumado dovršen, popoln, temeljit

artista consumado dovršen umetnik
un bribón consumado slepar vseh sleparjev
consumado m krepka goveja juha

čebúlen

čebúlna juha onion soup
čebúlna lupina onion peel, onion skin
čebúlna omaka onion sauce

čebúlen d'oignon

čebulna juha (omaka) soupe ženski spol (sauce ženski spol) à l'oignon

čebúlen de cebolla

čebulna jed cebollada f
čebulna juha (omaka, lupina) sopa f (salsa f, cáscara f) de cebolla
čebulno seme grana f de cebolla

čebuln|i (-a, -o) Zwiebel- (obroček der Zwiebelring, vzorec das Zwiebelmuster, juha die Zwiebelsuppe, lupina die Zwiebelschale)

čêsnov de ajo

česnova juha sopa f de ajo
česnov strok diente m de ajo

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

essen^* (aß, hat gegessen) jesti; uživati; zu Mittag essen obedovati; zu Abend essen večerjati; auswärts essen jesti v gostilni/restavraciji; sich satt essen najesti se; etwas leer essen izprazniti; sich arm essen zapraviti vse za hrano; Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha

ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)

I.

1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.

2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.

3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —

II.

1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.

2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —

III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,

1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.

2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.

fižolov [ó] (-a, -o) Bohnen- (enolončnica der Bohneneintopf, jed das Bohnengericht, juha die Bohnensuppe, rastlina die Bohnenpflanze, solata der Bohnensalat)

fižólov

fižólov strok bean pod
fižólova juha bean soup

fižólov (-a -o) adj. di, del fagiolo; di fagioli:
fižolov strok baccello di fagiolo
fižolova zrna fagioli, semi di fagiolo
gastr. fižolova juha zuppa di fagioli
agr. fižolova rja ruggine del fagiolo
dolg kot fižolova prekla lungo come una pertica

fritati moški spol množina:
juha s fritati die Frittatensuppe

fumant, e [-mɑ̃, t] adjectif kadeč se; populaire besen; populaire senzacionalen

soupe féminin fumante kadeča se juha
fumant de colère besen od jeze

fumare

A) v. intr. (pres. fumo) kaditi se, delati dim:
il camino fuma iz kamina se kadi
la minestra fuma juha se kadi

B) v. tr. kaditi:
fumare la pipa kaditi pipo
fumare come un turco pren. kaditi kot Turek
vietato fumare prepovedano kaditi