Franja

tornar vrniti (se); nazaj dati; obrniti; spremeniti v

tornar a hacer (= volver a hacer) še enkrat napraviti
tornar del viaje vrniti se s potovanja
tornar por alg. iti po koga
tornarse obrniti se; spremeniti se
tornarse encarnado rdeč postati

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

traverse [travɛrs] féminin prečnik; železniški prag; pluriel ovira, težava

(rue féminin de) traverse féminin prečna, stranska ulica
prendre un chemin de traverse iti po krajši poti, po bližnjici
se jeter, venir à la traverse vmes priti, napoti biti

Treppe, die, (-, -n) stopnice; Treppen gehen hoditi/iti po stopnicah; zwei/drei Treppen hoch v drugem/tretjem nadstropju; die Treppe hinauffallen biti vržen po stopnicah navzgor

tromper [trɔ̃pe] verbe transitif varati, prevarati; ukaniti, preslepiti; ogoljufati; ne izpolniti (pričakovanj), razočarati

tromper sa femme varati svojo ženo
on attendait beaucoup de lui, il nous a trompés mnogo smo pričakovali oa njega, pa nas je razočaral
tromper son ennui preganjati (si) dolgčas
ces pastilles trompent la soif, la faim te pastile potolažijo, preženejo, uspavajo žejo, glad
tromper sur la qualité de la marchandise goljufati pri kakovosti blaga
c'est ce qui vous trompe v tem se motite
être trompé dans ses espoirs prevarati se v svojih upih
se tromper (z)motiti se (sur quelqu'un o kom)
se tromper de route zmotiti se v poti, iti po napačni poti
se tromper de date zmotiti se v datumu
se tromper d'adresse obrniti se na napačen naslov
se tromper dans ses calculs zmotiti se v svojih računih, uračunati se
si je ne me trompe če se ne motim
c'est à s'y tromper to si je strašansko podobno
les gens se trompent à sa cordialité ljudi nasedejo njegovi prisrčnosti, se ujamejo, se pustijo prevarati od njegove prisrčnosti

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

uhodíti

uhodíti pot, stezo to beat a track
iti po uhojeni poti to follow the beaten track

upòr rebellion, revolt, mutiny, insurrection, sedition, rising; fizika resistance (to)

kmečki upòr peasant rising
zračni upòr air resistance
iti po črti najmanjšega upòra to take the line of least resistance
premagati zračni upòr to overcome air resistance
podnetiti upòr to stir up a revolt
zanetiti upòr proti to raise rebellion against
zasejati seme upòra to sow the seeds of revolt
zadušiti upòr to crush a revolt, to quell (ali to stamp out) a rebellion, to smother a rebellion, to stifle a revolt

vau-l'eau (à) [volo] adverbe po vodi, niz vodo

s'en aller vau-l'eau (à) iti po vodi, iti v nič

vestigio m (m pl. -gi, f pl. -gia)

1. sled, stopinja (tudi pren.); ekst. noga:
seguire le vestigia pren. iti po stopinjah

2. pren. sled

3.
vestigia f pl. ruševine:
le vestigia di Tebe ruševine Teb

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôda water; humoristično Adam's ale

po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water

vôda agua f

po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
pod vodo debajo del agua
na vodi sobre el agua
udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
rečna voda agua de río, agua fluvial
mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
težka voda (kem) agua pesada
teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
steklenica za vodo garrafa f
biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
(ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
plavati pod vodo nadar bajo el agua
plavati na vodi flotar
pristati na vodi (o letalu) amarar
počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
puščati vodo (o ladji) hacer agua
spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
skočiti v vodo lanzarse al agua
tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo)

wake³ [wéik] samostalnik
navtika (vodna) brazda, vodni razor (izza ladje v vožnji); vzvalovana voda; vrtinec
aeronavtika zračni vrtinec
figurativno sled

in the wake of s.o. po sledi, neposredno za kom; po zgledu koga
wake of light svetlobni žarek
to follow in s.o.'s wake iti po stopinjah kake osebe
such an event brings trouble in its wake tak dogodek ima neprijetnosti za posledico

walk² [wɔ:k]

1. neprehodni glagol
hoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti
zastarelo majati se, premikati se (sem in tja)
figurativno, zastarelo živeti (po nekih načelih)
zastarelo klatiti se okoli

to walk along (ali up) the street iti po ulici
to walk home vrniti se peš domov
to walk on air figurativno biti v devetih nebesih
to walk in one's sleep hoditi v spanju
to walk in peace figurativno mirno živeti
to walk in procession hoditi v procesiji
he walked into the pie figurativno planil je po pašteti
to walk in golden (ali silver) slippers figurativno plavati v denarju, živeti v bogastvu
to walk over (the course) z lahkoto dobiti dirko, figurativno z lahkoto zmagati
to walk round s.o. ameriško, pogovorno opehariti, oslepariti koga
to walk through one's part gledališče brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogo
to walk into s.o. pogovorno napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga

2. prehodni glagol
prehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)

to walk one's beat vojska biti na straži
to walk the boards biti gledališki igralec
to walk the chalk (ali chalk mark, chalk line) figurativno dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredo
to walk one's chalks sleng pobrati jo, po francosko se posloviti
to walk the floor hoditi po sobi sem in tja
to walk a horse voditi, prepeljavati konja
to walk the hospital prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)
to walk a puppy trenirati psička
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo, s pešačenjem
I'll walk you 5 miles tekmoval bom s teboj v hoji na 5 milj
to walk the plank kot gusarski ujetnik iti z zavezanimi očmi po deski z ladje v morje
they walked me into the room peljali so me v sobo
to walk the streets hoditi po ulicah; figurativno baviti se s prostitucijo
to walk the tracks iti po sledovih

walk up neprehodni glagol
(od)iti gor, priti gor

walk up! stopite bliže!
he walked up to me stopil je k meni
to walk up the street iti po ulici
prehodni glagol
splašiti, spoditi (divjad)