Franja

tvŕdka firm, mercantile firm; business house; (commercial) house; concern; company, establishment

centralna, glavna, matična tvŕdka parent house
podružnična tvŕdka branch house
stara tvŕdka an old-established firm
ugledna tvŕdka a firm of high standing
ime tvŕdke name of a firm
naslov tvŕdke style of a firm
lastnik tvŕdke owner of a firm
šef tvŕdke principal
žig tvŕdke firm's stamp
ta tvŕdka je videti solidna that firm seems to be of good standing
tvŕdke bodo razširile svoje poslovno področje the firms will extend their range of business
ustanoviti tvŕdko to found a business (ali a company), to set up (ali to establish) a business

uíti to escape; to run away; to make one's escape; to get away; to flee

skrivaj uíti to abscond
srečno uíti to have a lucky escape
za las uíti, komaj uíti to have a narrow escape, to have a close shave
uíti z ljubimcem to elope with one's sweetheart (ali lover)
njegovo ime mi je ušlo iz spomina his name escaped me
za las uíti nevarnosti to escape by the skin of one's teeth
skušal je uíti iz ječe he tried to escape from prison
ušlo mu je (= izbleknil je) he blurted it out, he let the cat out of the bag
za las smo ušli it was a close call (ali a close shave)

ulic|a ženski spol (-e …) die Straße, ozka stranska: die Gasse; (glavna Hauptstraße, slepa Sackgasse, stanovanjska Wohnstraße, stranska Seitengasse, v načrtu Planstraße)
čiščenje ulic die Straßenreinigung
ime ulice der Straßenname
na ulici auf der Straße
prodajati na ulici auf der Straße verkaufen, kolportieren
iti na ulico demonstrirati: auf die Straße gehen
po ulici prihajati: die Straße entlang
po ulicah durch die Straßen
tek po ulicah šport der Straßenlauf
v ulico in die/eine Straße
zaiti v slepo ulico in eine Sackgasse geraten
z ulice von der Straße
človek z ulice der Mann von der Straße
pobrati z ulice figurativno von der Straße auflesen

umetnišk|i [é] (-a, -o) künstlerisch; Künstler- (atelje das Künstleratelier, poklic der Künstlerberuf, roman der Künstlerroman, četrt das Künstlerviertel, družina die Künstlerfamilie, kolonija die Künstlerkolonie, narava die Künstlernatur, skupina die Künstlergruppe, hotenje das Kunstwollen, ime der Künstlername, življenje die Künstlerexistenz), Kunst- (nazor die Kunstanschauung, predmet der Kunstgegenstand, proza die Kunstprosa, razstava Kunstausstellung, vrednost der Kunstwert, ustvarjanje das Kunstschaffen, sredstvo das Kunstmittel, ustvarjanje das Kunstschaffen)

umétniški (-a -o) adj. d'arte, dell'arte, artistico:
umetniški izraz linguaggio artistico
umetniški čut, dar senso, talento artistico
umetniško ime nome d'arte, (nome) in arte
umetniške smeri correnti dell'arte
umetniški vodja direttore artistico
umetniška razstava, galerija mostra (artistica), galleria d'arte
umetniški predmeti iz slonovine avori
umetniško naslanjalo tergale
Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò A. de C. in arte Totò

ununbij samostalnik
kemija (nekdanje ime za kopernicij) ▸ ununbium [a kopernícium régies elnevezése]
Sopomenke: Uub, kopernicij

ununheksij samostalnik
kemija (nekdanje ime za livermorij) ▸ ununhexium [a livermórium régies elnevezése]
Sopomenke: Uuh, livermorij

ununoktij samostalnik
kemija (nekdanje ime za oganeson) ▸ ununoctium [az oganeszon régies elnevezése]
Sopomenke: Uuo, oganeson

ununquadij samostalnik
kemija (nekdanje ime za flerovij) ▸ ununquadium [a flevórium régies elnevezése]
Sopomenke: Uuq, flerovij

ununseptij samostalnik
kemija (nekdanje ime za tenesin) ▸ ununseptium [a tenesszium régies elnevezése]
Sopomenke: Uus, tenesin

ununtrij samostalnik
kemija (nekdanje ime za nihonij) ▸ ununtrium [a nihónium régies elnevezése]
Sopomenke: Uut, nihonij

uporablja|ti (-m) uporabiti (regelmäßig) verwenden (naprej weiterverwenden), benutzen, gebrauchen; (aplicirati) anwenden, merila: (Maßstäbe) anlegen; (posluževati se) nutzen, nützen, benutzen, Gebrauch machen von; strokovno literaturo: heranziehen, verwerten; surovine, odpadke: verwerten, ponovno: [wiederverwerten] wieder verwerten
uporabljati ime/priimek einen Namen/Familiennamen führen
pravica uporabljati prisilna sredstva die Zwangsbefugnis

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

Valonska puščica stalna zveza
(ime kolesarske dirke) ▸ vallon körverseny [kerékpárverseny]

večno mesto stalna zveza
(ime za Rim) ▸ az örök város [Róma]

ví (vé vé) pron.

1. voi:
vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
blagor vam! beati voi!
gorje vam! poveri voi!

2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
kako vam je ime? (lei) come si chiama?
to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

4. (izraža človeka nasploh)
hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vrednostni papir moški spol das Wertpapier (imetniški Inhaberwertpapier, na ime imetnika Namenspapier)
vrednostni papirji množina Effekten množina, Wertpapiere
trg vrednostnih papirjev der Effektmarkt