Franja

schimpfen zmerjati (mit koga); schimpfen auf figurativ udrihati po; schimpfen gegen/über zabavljati čez (koga, kaj); ironisch sich (Fachmann) schimpfen po krivem se imeti za (strokovnjaka)

Schippe, die, (-, -n) lopata; Karten: pik; auf die Schippe nehmen imeti za norca, vleči za nos

Schlepptau, das, vlačilna vrv; ins Schlepptau nehmen figurativ potegniti za seboj; vzeti v okrilje; im Schlepptau haben imeti kot spremstvo, imeti za rep, vleči za seboj; in jemandes Schlepptau geraten figurativ priti v odvisnost od

scorn¹ [skɔ:n] samostalnik
prezir(anje), zaničevanje, podcenjevanje; roganje, norčevanje; predmet prezira (roganja, norčevanja)

he is the scorn of the whole village vsa vas se mu posmehuje (roga)
to hold in scorn, to think scorn of prezirati
to laugh to scorn imeti za norca, zasmehovati, osmešiti
I shall be laughed to scorn bom v posmeh

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

sich se, si, sebe, sebi; an sich na sebi; an und für sich pravzaprav, Philosophie na sebi in za sebe; auf sich na sebi; auf sich haben pomeniti; aus sich iz sebe; außer sich iz sebe; bei sich pri sebi; bei sich sein biti pri sebi; für sich zase, sam zase; hinter sich za seboj; etwas hinter sich haben imeti za seboj; (es) in sich haben biti (presenetljivo) močan; von sich aus sam od sebe; vor sich pred seboj; vor sich haben imeti pred seboj; zu sich kommen priti k sebi

smatra|ti (-m)

1. (meniti) der Meinung/Auffassung sein, meinen

2.
koga/kaj smatrati za kaj: (imeti) halten für, (šteti) betrachten als
| ➞ → meniti; imeti za, šteti za

spróti al día; día por día; en cada caso

komaj za sproti imeti za življenje tener apenas para vivir

sûr, e [sür] adjectif varen, nenevaren; gotov; zanesljiv; adverbe, familier gotovo

bien sûr! seveda! kajpak!
ami masculin sûr zanesljiv, zvest prijatelj
à coup sûr, pour sûr (čisto) gotovo, nedvomno
moyen masculin sûr zanesljivo sredstvo
cela n'a encore rien de sûr to še ni nič gotovega
en lieu sûr na varnem mestu, kraju
c'est plus sûr to je bolj varno, bolj pametno
le plus sûr est de ne compter que sur soi najpametneje, najbolje je računati samo nase
être sûr de quelque chose za gotovo vedeti kaj
j'en suis sûr to vem za gotovo
ce quartier n'est pas sûr la nuit ta četrt ponoči ni varna
être sûr du succès biti gotov uspeha
être sûr de quelqu'un imeti zaupanje v koga, biti gotov njegove zvestobe
être sûr de son fait dobro vedeti, kaj delamo, rečemo
(familier) j'en suis sûr et certain to dobro, za gotovo vem
mettre de l'argent en lieu sûr spraviti denar na varno
tenir pour sûr imeti za nedvomno, za zanesljivo, resnično

svet|o¹ [é] srednji spol (-ega …) das Heilige
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten

šte|ti² [é] (-jem)

1. (imeti) zählen (50.000 prebivalcev 50000 Einwohner, 40 let 40 Jahre)

2.
šteti za … (imeti za) zählen zu (prijatelja seinen Freunden), halten für (prijatelja seinen Freund); betrachten als, ansehen als (nevarnost za … eine Gefahr für …)

3.
šteti za/med … (spadati) zählen/gehören zu (za prijatelja/med prijatelje zu jemandes Freunden)

4. v čast, v zlo, v kvoto: anrechnen, rechnen
šteti v čast komu/čemu rühmen an, hoch anrechnen, zur Ehre anrechnen (si sich)
štejem si v čast, da lahko … ich habe die Ehre, … zu können
šteti v dobro gutschreiben, zugute halten, si: sich als/zum Verdienst anrechnen
šteti v zlo komu/čemu kaj ankreiden, anlasten, (zameriti) (jemandem etwas) verdenken

tep|ec [ê] moški spol (-ca …) der Trottel, der Depp, der Hohlkopf
kar je vsakemu tepcu jasno idiotensicher
imeti za tepca für dumm verkaufen

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

uggia f (pl. -ge) naveličanost, dolgčas; ekst. nadloga, nadležnež:
avere qcn. in uggia koga imeti za zoprnega, antipatičnega
venire in uggia a qcn. postati komu nadležen, neznosen

umésten convenable, approprié, juste, opportun, adéquat ; (ustrezen) correspondant

imeti za umestno juger quelque chose convenable (ali opportun, indiqué)

wahr resničen; (echt) pravi (sein wahres Gesicht njegov pravi obraz, ein wahrer Sturm der Begeisterung pravi vihar navdušenja); nicht wahr? ali ne?, kajne?; es ist wahr res je; wahr machen uresničiti; wahr werden uresničiti se; traurig, aber wahr žalostno, toda resnično; so wahr ich lebe/hier stehe čisto/prav zares; im wahrsten Sinne des Wortes v pravem pomenu besede; für wahr halten imeti za resnico

zgled [è] moški spol (-a …) das Vorbild; (vodilo) das Leitbild; (primer) das Beispiel
dajati dober zgled mit gutem Beispiel vorangehen
vzeti si/imeti za zgled koga/kaj sich (jemanden/etwas) zum Vorbild nehmen, (jemandem) nachstreben

ziehen (zog, gezogen)

1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati

2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati

3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti

4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren

5. Wolken: potovati, zgrinjati se

6. Technik vleči, potezati

7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko

8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje

9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold