Franja

leben živeti; leben in Tierkunde živeti v, prebivati v; leben von Tierkunde hraniti se z; leben an einem Ort: živeti nekje; getrennt leben živeti ločeno; miteinander leben živeti skupaj; jemanden leben lassen pustiti živeti, ne ubiti; jemanden hoch leben lassen nazdraviti (komu); wie auf einem fremden Stern leben živeti v nekem drugem svetu; leben und leben lassen živeti in pustiti živeti; hier lebt es sich gut tu se dobro živi, tu je dobro živeti; flott leben živeti brezskrbno; nur seinem Beruf/seiner Wissenschaft leben živeti le za svoj poklic/znanost; in den Tag hinein leben živeti tjavdan; es lebe X! živel X!

ličinka samostalnik
1. ponavadi v množini (razvojna stopnja živali) ▸ lárva Ličinka se zabubi in iz bube se razvije odrasla žival. ▸ A lárva bebábozódik, és a bábból kifejlődik a kifejlett állat.
2. (vaba na trnku) ▸ csali
Vmesni čas marsikdo preživi z ribolovom na ličinko. ▸ A köztes időben sokan csalival horgásznak.
Izbrala sva trnek za plavajočo ličinko, ki s svojo obliko posnema gibanje prave ličinke. ▸ Az alakjával az igazi lárva mozgását utánzó lebegő csalihoz választottunk horgot.

maintenir* [mɛ̃tnir] verbe transitif vzdrževati, ohraniti (v istem stanju); (trdno) držati; podpirati; vztrajati pri; vztrajno trditi; verbe intransitif vzdržati

se maintenir vzdrževati se, ostati, ohraniti se (v istem stanju)
maintenir en bon état vzdrževati v dobrem stanju
se maintenir dans un bon état d'entraînement (sport) držati se v dobri formi
maintenir en réserve držati, hraniti v rezervi
maintenir sa santé, se maintenir en bonne santé ostati pri dobrem zdravju
maintenir la paix, l'ordre ohraniti mir, red
(populaire) alors, ça va? ça se maintient? no, ali gre? vse po starem?

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

mantener* (glej tener) (trdno) držati, vzdrževati, voditi (pogovor)

mantener correspondencia con dopisovati si z
mantener el fuego vzdrževati ogenj
mantener el precio držati ceno
mantenerse hraniti se
mantenerse del aire od zraka živeti
mantenerse firme en su propósito trdno vztrajati pri svojem sklepu
mantenerse de legumbres le od zelenjave živeti

mēnsa f

1. miza:
sedere a mensa con qcn. jesti, obedovati s kom

2. relig. menza, oltarna miza

3. ekst. obrok, obed, večerja:
mensa eucaristica relig. obhajilo
mensa vescovile škofijske posesti, škofijski dohodki

4. menza (organizacija, lokal):
mensa degli studenti študentska menza
mangiare alla mensa jesti, hraniti se v menzi

ménza (-e) f

1. mensa:
delavska, študentska menza mensa popolare, dello studente
jesti, hraniti se v menzi mangiare alla mensa

2. arhit., rel. altare

mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.

narobe¹ [ó]

1. (okrog obrnjen) verkehrt, verkehrtherum; falschherum; (zamenjano desno-levo) seitenverkehrt

2. (napak) falsch, verkehrt
povsem narobe grundfalsch, grundverkehrt
fehl- (oceniti fehl(ein)schätzen, prijeti fehlgreifen, sklepati fehlschließen, se hraniti sich fehlernähren, stopiti fehltreten, tolmačiti fehldeuten, vezati fehlleiten, vreči fehlwerfen), [miß] miss- (razumeti [mißverstehen] missverstehen, razlagati [mißdeuten] missdeuten), ver- (narisati verzeichnen, natisniti verdrucken, narezati etwas/sich verschneiden, prepoznavati verkennen, videti sich versehen, prebrati sich verlesen), daneben- (uganiti danebentippen, danebenraten)
narobe izbrana beseda ein falsches Wort, figurativno ein falscher Zungenschlag
biti narobe falsch/ verkehrt sein, auf dem Kopf stehen
narobe osvetliti ins falsche Licht stellen
narobe stopiti einen falschen Tritt machen

3.
biti narobe nicht in Ordnung sein
ni narobe, če …? ist es in Ordnung, wenn …?

4. moteče: (ob nepravem času) ungelegen
hoditi narobe komu: nicht in den Kram passen

5. (obratno) umgekehrt
ravno narobe gerade umgekehrt
ravno narobe bo držalo umgekehrt wird ein Schuh daraus

6. (prav nasprotno) im Gegenteil, vielmehr

Nässe, die, (-, ohne Plural) mokrota, vlaga; vor Nässe schützen hraniti v suhem prostoru

nutrimento m hrana (tudi pren.):
dare nutrimento a hraniti koga

plankton samostalnik
neštevno, biologija (skupina majhnih organizmov) ▸ planktonPovezane iztočnice: rastlinski plankton, živalski plankton, želatinozni plankton

plato moški spol krožnik; skleda; skledica pri tehtnici; servirana jed; hrana

plato del día (gotova) dnevna jed
plato de dulce močnata jed
plato fino, plato delicado delikatesa, poslastica
plato fuerte, plato principal glavna jed
plato llano, plato trinchero plitev krožnik
plato petitorio nabiralni krožnik (za milodare)
plato predilecto, plato favorito najljubša jed
plato sopero, plato hondo globok krožnik
hacer el plato hraniti koga
nada entre dos platos malenkost
pagar los platos rotos poravnati škodo, biti kaznovan (za tuje grehe)

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

premálo adv. troppo poco:
premalo se giblje si muove troppo poco
preveč govori, pa premalo dela parla troppo, combina troppo poco
premalo skrbi za otroka si cura troppo poco del bambino
pren. biti premalo za koga essere troppo povero per qcn.
premalo te je v hlačah fatti sotto se hai coraggio
pog. šalj. imeti eno kolesce premalo mancare di una rotella in testa
fot. premalo eksponirati, osvetliti sottoesporre
premalo hraniti sottoalimentare

preobílo surabondamment

preobilo hraniti (nad normalo) suralimenter

pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!

pupilaje moški spol nedoletnost; penzion, gostišče; hranarina

estar a pupilaje na hrani biti, hraniti se
pupilaje de coches garaža

push up prehodni glagol
potisniti navzgor, zvišati (cene)

to push up daisies biti v grobu, hraniti črve

rainy [réini] pridevnik (rainily prislov)
deževen

rainy day deževen dan, figurativno stiska, sila, hudi časi
rainy streets od dežja mokre ulice
a rainy weather deževno vreme
to provide against a rainy day, to lay by (to put by) money for a rainy day hraniti denar za težke, hude čase