Franja

šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6^o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso

škóda dommage moški spol , endommagement moški spol , dégâts moški spol množine ; ravage moški spol , avarie ženski spol ; détriment moški spol , préjudice moški spol , désavantage moški spol ; perte ženski spol

(kakšna) škoda! (quel) dommage!
materialna škoda dégât matériel
pomorska škoda avarie ženski spol
požarna škoda dommage(s) (ali dégâts) causé(s) par l'incendie (ali le feu), sinistre moški spol
vojna škoda dommages de guerre
na škodo aux dépens, au détriment, au préjudice, au (grand) dam de
ni ga škoda ce n'est pas une perte (ali un malheur, un mal)
brez škode za sans préjudice de, sans faire tort à, nonobstant
imeti, trpeti škodo subir (ali éprouver) un dommage
napraviti, povzročiti, prizadeti škodo causer du dommage (ali des dégâts), porter prejudice à, faire tort, nuire à
popraviti škodo réparer un dommage
v škodo komu hoditi empiéter sur les droits de quelqu'un, marcher sur les plates-bandes (ali les brisées) de quelqu'un
zavarovanje proti škodi assurance ženski spol contre les dommages, assurance-sinistre ženski spol

škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad

šol|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank

2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola

3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche

4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)

5. stavba: die Schule, das Schulgebäude

6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten

7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung

8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht

šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

v šóli at school
v šólo to school
osnovna šóla elementary (ali primary) school
srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
klasična srednja šóla grammar school
srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
mešana šóla mixed school; coeducational school
višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
glasbena šóla music school
gospodinjska šóla school of domestic science
jahalna šóla riding school, manege, manège
konfesionalna šóla denominational school
kmetijska šóla school of agriculture
nadaljevalna šóla continuation school, extension college
strokovna šóla vocational (ali professional) school
šoferska šóla driving school, school of motoring
tehniška šóla technical school
trgovska šóla commercial school
učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
vojaška šóla military school, military academy
večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
dorasel za šólo of school age
danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
šóle (pouka) je konec school is over
naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
ti ne boš za šólo school is not for you
hoditi v šólo to go to school, to be at school
iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
končati, zapustiti šólo to leave school
izključiti iz šóle to expel from school
obiskovati šólo to attend (a) school
zamuditi šólo (pouk) to be late for school
neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience

šóla école ženski spol ; (pouk) classe ženski spol ; (poslopje) école, bâtiment moški spol scolaire

diplomat stare šole un diplomate de la vieille école
hoditi, iti v šolo aller à l'école (ali en classe), fréquenter l'école
izostati iz šole (od pouka) manquer la classe, familiarno faire l'école buissonnière
ne imeti šole (pouka) ne pas avoir classe
jutri ne bo šole (pouka) demain nous avons congé, demain il n'y a pas classe (ali familiarno d'école)
dekliška šola école de (jeunes) filles; (višja) collège moški spol de jeunes filles
deška šola école de garçons
državna šola école nationale
glasbena šola école de musique, Conservatoire moški spol (de musique)
gospodinjska šola école ménagère
gozdarska šola école forestière (ali de sylviculture)
kmetijska, poljedelska šola école d'agriculture
laična (konfesionalna) šola école laïque (confessionnelle)
ljudska, osnovna šola école primaire (élémentaire)
nadaljevalna šola cours complémentaire (ali d'adultes)
obrtna šola école professionnelle (ali technique)
pedagoška visoka šola école normale supérieure
plavalna šola école de natation
plesna šola école de danse
pomorska šola école de navigation maritime
pomožna, posebna šola (za duševno zaostale) classe de perfectionnement
risarska šola école de dessin
rudarska šola école technique de mineurs
slikarska šola école de peinture
srednja šola école secondaire, lycée moški spol, collège moški spol
strokovna šola école professionnelle (ali de métier)
trgovska šola école de commerce (ali commerciale)
šola za umetno obrt école des arts décoratifs
večerna šola école du soir
visoka šola école supérieure, université ženski spol, grande (ali haute) école
tehniška visoka šola école technique supérieure, école polytechnique
vojaška šola école militaire
zasebna šola école privée (ali particulière, libre)
živinozdravniška visoka šola école vétérinaire

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

šóla escuela f ; (poslopje) escuela f , casa f escuela ; (pouk) clase f

diplomat stare šole un diplomático de la vieja escuela
ne imeti šole (pouka) no tener clase
jutri ne bo šole (pouka) mañana no hay clase
hoditi, iti v šolo ir a la escuela, ir a clase
iti skozi trdo šolo pasar por un duro aprendizaje
izostati iz šole (od pouka) no asístir (no ir) a clase
»špricati« šolo faltar a la clase, fam correr(se) la clase, hacer novillos
dekliška šola escuela de niñas, (višja) colegio m de señoritas
deška šola e. de niños
državna šola e. nacional
glasbena šola conservatorio m (de música)
gozdarska šola e. de montes
laična (konfesionalna) šola e. laical (confesional)
letalska šola e. de aviación (ali de pilotes)
nadaljevalna šola e. complementaria, e. de adultos
obrtna šola e. industrial, (v Španiji) e. de oficialía y maestría industrial
pedagoška visoka šola e. normal
plavalna šola e. de natación
plesna šola academia f de baile
poljedelska šola e. de agricultura
pomorska šola e. náutica (ali naval)
osnovna šola e. (de enseñanza) primaria
pomožna šola (za duševno zaostale) e. especial para retrasados mentales, e. de niños subnormales
risarska šola e. de dibujo
rudarska šola e. de minas
slikarska šola e. de pintura
srednja šola e. primaria superior, e. de secunda enseñanza
strokovna šola e. profesional (ali especial)
šoferska šola e. de conductores (ali de chóferes)
trgovska šola e. de comercio
šola za umetno obrt e. de artes decorativas
večerna šola e. nocturna
visoka šola e. superior, universidad f
tehniška visoka šola e. superior técnica; e. politécnica
vojaška šola e. militar, academia f militar
zasebna šola e. privada, colegio m particular
živinozdravniška visoka šola e. de veterinaria

šopiriti se kot pav frazem
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ pöffeszkedik, mint a páva
Nekateri fantje nastopajo zelo agresivno ali pa se šopirijo kot pavi. ▸ Néhány fiú nagyon agresszívan lép fel, vagy úgy pöffeszkedik, mint a páva.
Sopomenke: hoditi kot pav, nositi se kot pav

štíri quatre

ob štirih à quatre heures
ob pol štirih à trois heures et demi(e)
med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête à tête
hoditi po vseh štirih marcher à quatre pattes
stegniti vse štiri od sebe s'étendre de tout son long; s'écrouler, s'affaler épuisé

štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi

teáter theatre, ZDA theater

teáter na prostem open-air theatre
repertoarni teáter repertory theatre
hoditi v teáter to go to the theatre
obiskovalec, -lka teátra theatregoer

težav|a ženski spol (-e …) die Schwierigkeit (glavna Hauptschwierigkeit, pri navezovanju stikov Kontaktschwierigkeit, v verovanju Glaubensschwierigkeit, začetna Anlaufschwierigkeit); das Problem
s težavo schwer
s težavo pridobljen sauer erworben
s težavo plačati/govoriti … schwer fallen zu (es fällt mir schwer zu zahlen/sprechen)
s težavo nositi kaj (etwas) schleppen, sich abschleppen mit
s težavo hoditi humpeln
z največjo težavo mit Ach und Krach

težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
težko hoditi hatschen
iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
ki ga je težko oblikovati material: spröde
ki gre težko v denar schwerverkäuflich
ki se težko uči lernschwach
ki se težko vname schwer entflammbar
težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
težko dihati schwer atmen
težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher

tipaje tastend
tipaje se orientirati sich tasten (sich nach vorne tasten, sich weitertasten …)
tipaje hoditi tappen
tipaje iskati tasten nach, fühlen nach
tipaje najti pot sich durchtasten

tjà there; thither; thitherward(s)

hoditi sem in tjà to go hither and thither

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

tréba

tréba je it is necessary
kot tréba as it should be, properly, suitably
napravi to kot tréba! do it properly!
ni tréba! no need!
kaj ti tréba več? what more do you want?
če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
tréba mi je I need, I want
to je tréba storiti this must be done
tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
ni ti tréba skrbeti you need not trouble
tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station

tresoč [ó] (-a, -e) roke, glas: zitternd, bebend; človek od starosti: tatterig
tresoč se kot žolca: wabbelig, quabbelig, schwabbelig
tresoč se od jeze zornbebend, wutbebend
tresoče hoditi tapern

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables