Franja

chiamata f

1. klic, poziv:
chiamata telefonica telefonski klic
chiamata interurbana medkrajevni klic
non rispondere alla chiamata ne odgovoriti na klic
il medico ha avuto una chiamata urgente zdravnika so klicali nujno

2.
chiamata alla successione, all'eredità pravo imenovanje za dediča

chiasso¹ m

1. hrup, hrušč, ropot

2. ekst. otroški hrup, vrišč:
i bambini fanno chiasso in cortile otroci zganjajo hrup na dvorišču

3. ekst. živo zanimanje, radovednost:
far chiasso zbuditi, izzvati reakcije, odmeve
l'articolo ha fatto gran chiasso članek je krepko odmeval

chiēdere^*

A) v. tr. (pres. chiēdo)

1. vprašati; prositi, naprošati; zahtevati:
chiedere scusa opravičiti, opravičevati se
chiedere la mano di una donna, chiedere una donna in sposa zasnubiti žensko
chiedere un prezzo equo zahtevati primerno ceno

2. prosjačiti

3. vpraševati:
chiedere informazioni vprašati za informacije
mi chiede sempre tue notizie vedno me sprašuje po tebi

B) v. intr.

1. vprašati:
mi ha chiesto di te vprašal me je po tebi

2. pog. klicati:
al telefono chiedono di te kličejo te po telefonu

cilindrata f

1. gibna prostornina, kubatura:
vetture di piccola, media, grossa cilindrata vozila z nizko, srednjo, visoko kubaturo

2. avto pog. avto:
ha la passione delle grosse cilindrate nor je na močne avtomobile

civile

A) agg.

1. civilen; državljanski; občanski:
letteratura civile angažirana literatura
diritto civile pravo civilno pravo
diritti civili državljanske pravice
stato civile osebni podatki, zakonski stan
ufficio di stato civile, stato civile, ufficio civile matični urad
guerra civile državljanska vojna

2. civilen:
matrimonio civile civilna poroka
abito civile civilna obleka

3. civiliziran:
il fatto ha indignato tutto il mondo civile dogodek je ogorčil ves civilizirani svet

4. olikan, uglajen, spodoben; prijazen:
ricevere un'accoglienza civile biti prijazno sprejet

B) m

1. civilist, civil

2. južnoital. plemenitaš; bogat meščan

civilizacija samostalnik
1. (razvita družba) ▸ civilizáció
2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizációAngleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizációKadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.

clamore m

1. vpitje, hrup, hrušč

2. ekst. hrup, trušč:
l'avvenimento ha suscitato clamore dogodek je vzburil

coda f

1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu

3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak

4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)

colpire v. tr. (pres. colpisco)

1. zadeti; udariti, udarjati:
una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
colpire il bersaglio zadeti tarčo
colpire in pieno v polno zadeti
colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

3. ekst. prizadejati; zajeti:
un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce

come

A) avv.

1. kakor, kot:
un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
ora come ora zdaj, v tem trenutku
oggi come oggi dandanes
è come parlare al muro kot bi govoril steni

2. kako? (v vprašalnih stavkih):
come stai? kako se imaš?
come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
come mai? zakaj? kako to?
come no! seveda!
com'è, come non è nenadoma

3. kot:
come sindaco kot župan

4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
come sei cresciuto! kako si zrasel!

B) cong.

1. da, kako:
mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

3. brž ko:
come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
come Dio volle končno

C) m invar. način, sredstvo:
il perché e il come di qcs. vzroki in načini

como kot, kakor; približno, okoli; brž ko; če, če le; ker; da

un hombre como él človek kot on
como se dice kot se reče
como quien dice tako rekoč
como es na primer
como sea kakorkoli, poljubno
es verdad como hay Dios (to) je sveta, resnica
como V. quiera kot želite, po Vaši želji
era como artesano o como estudiante bil je videti pol rokodelec pol študent
habrá como dos semanas bo kaka dva tedna tega
eran como las dos bilo je okoli druge ure
como haber fondas, las hay kar se tiče gostiln, teh je dovolj
as como, tan pronto como, (tan) luego como brž ko, kakor hitro
tanto pronto como vuelvas kakor hitro se vrneš
como venga, se lo diré če pride, mu bom to povedal
como tú mismo lo afirmas ker to sam trdiš
como sea la vida una lucha ker je življenje borba
verás como (= que) todo ha salido bien videl boš, da se je vse dobro izteklo

concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti

concluir un negocio skleniti kupčijo
concluir con uno prekiniti s kom
concluir de escribir končati s pisanjem
lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
no he concluido todavía nisem še pri kraju
¡todo ha concluido! vse je končano!
concluirse končati se
¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!

confusione f

1. zmešnjava, zmeda; nered; trušč:
il ragazzo ha una gran confusione in testa v dečkovi glavi je velika zmeda

2. med.
confusione mentale umska zmedenost, konfuznost

conmigo z menoj

está amable para conmigo ljubezniv je z menoj
¡para conmigo ha concluido! pri meni je doigral!
eso no es conmigo (Am) to ni nič zame

conocimiento moški spol spozna(va)nje; uvidevnost, vednost; prepričanje; zavest; poznanstvo; presoja, ugotovitev; sodna preiskava

conocimiento (de embarque) pomorski tovorni list
sin nuestro conocimiento brez naše vednosti
dar conocimiento de a/c seznaniti z
hacer (trabar) conocimiento con alg. seznaniti se s kom, spoznati koga
ha llegado a mi conocimiento que... zvedel sem, da ...
poner en conocimiento (de) obvestiti (o)
recobrar el conocimiento k zavesti priti
venir en conocimiento de doznati, zvedeti
tener conocimiento (de) vedeti za, biti poučen o
venir en conocimiento de a/c nekaj spoznati, zvedeti
conocimientos pl znanje, vednost

conoscēnza f

1. znanje, poznavanje, vednost:
ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
a conoscenza di tutti vsi vedo
per conoscenza admin. v vednost

2. spoznanje

3. zavest:
perdere (la) conoscenza onesvestiti se
esser privo di conoscenza biti nezavesten
riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

4. ekst. znanec:
una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije

consacrare

A) v. tr. (pres. consacro)

1. relig. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
consacrare qcn. sacerdote posvetiti koga v duhovnika
ha consacrato le proprie energie alla causa della libertà vse svoje sile je posvetil boju za svobodo

2. (sancire) uzakoniti; potrditi, potrjevati:
locuzioni consacrate dall'uso izrazi, ki so se uveljavili v rabi

B) ➞ consacrarsi v. rifl. (pres. mi consacro) posvetiti, posvečati se

consēnso m privolitev, pristanek, pristajanje, soglasje, konsenz:
consenso generale, comune obče soglasje, splošni konsenz
dare il proprio consenso privoliti
per tacito consenso po tihi privolitvi
di consenso soglasno
il romanzo ha ottenuto un largo consenso di pubblico e di critica roman je naletel na velik uspeh pri bralcih in kritikih

contato agg. omejen, štet:
avere il tempo contato muditi se (komu)
ha le ore contate, i giorni contati pren. ure, dnevi so mu šteti

contatto m

1. stik, dotik, kontakt:
essere a contatto (con) biti v stiku (s, z)
venire a contatto (con) stopiti v stik (s, z)

2. pren. stik, zveza:
una persona che ha molti contatti ekst. človek, ki ima številne zveze

3. elektr. kontakt, spoj:
mettere il contatto avto vžgati (motor)