Franja

Zadetki iskanja

  • casualidad ženski spol slučaj, slučajnost

    por casualidad slučajno
    ha dado la casualidad que slučaj je hotel, da
  • cazuela ženski spol ponev; glinast lonček; praženo meso; najvišja galerija v gledališču

    parece que ha comido en cazuela on je velik blebetač
  • cēdere

    A) v. intr. (pres. cēdo)

    1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
    cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
    non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

    2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
    il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

    B) v. tr.

    1. odstopiti, odstopati:
    cedere il posto odstopiti mesto
    cedere il passo dati prednost
    cedere la destra pustiti prosto desno stran

    2.
    cedere le armi pren. vdati se

    3.
    cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • celôta (-e) f

    1. tutto; insieme, totalità:
    povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
    to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme

    2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
    plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
    stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
    knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi
  • cenno m

    1. migljaj, znamenje, znak:
    gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
    comunicare a cenni sporazumevati se z znaki

    2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
    il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo

    3. pren. opozorilo, znak:
    la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča
  • cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

    cerrar la boca umolkniti, utihniti
    cerrar la mano pest stisniti
    cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
    cerrar el ojo umreti
    cerrar los ojos zatisniti oči
    a ojos cerrados slepo
    en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
    cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
    cerrar con alg. planiti na koga
    al cerrar el día ob nastopu noči
    hora de cerrar policijska ura
    ha cerrado la noche temna noč je že
    la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
    ir cerrando počasi se celiti
    ¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
    cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
    cerrarse en callar trdovratno molčati
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • cessare

    A) v. intr. (pres. cēsso) nehati, prenehati, jenjati:
    la società ha cessato podjetje je prenehalo delovati, je opustilo dejavnost
    cessare di scrivere prenehati pisati
    cessare di vivere preminiti, umreti

    B) v. tr. ustaviti, ustavljati; nehati, prenehati (s):
    cessare le ostilità voj. ustaviti sovražnosti
    cessare il fuoco voj. ustaviti ogenj
  • chiacchiera f

    1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
    fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
    a chiacchiere z besedami
    poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

    2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
    è tutta una chiacchiera! to ni res!

    3. zgovornost, namazan jezik:
    ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan
  • chiamata f

    1. klic, poziv:
    chiamata telefonica telefonski klic
    chiamata interurbana medkrajevni klic
    non rispondere alla chiamata ne odgovoriti na klic
    il medico ha avuto una chiamata urgente zdravnika so klicali nujno

    2.
    chiamata alla successione, all'eredità pravo imenovanje za dediča
  • chiasso1 m

    1. hrup, hrušč, ropot

    2. ekst. otroški hrup, vrišč:
    i bambini fanno chiasso in cortile otroci zganjajo hrup na dvorišču

    3. ekst. živo zanimanje, radovednost:
    far chiasso zbuditi, izzvati reakcije, odmeve
    l'articolo ha fatto gran chiasso članek je krepko odmeval
  • chiēdere*

    A) v. tr. (pres. chiēdo)

    1. vprašati; prositi, naprošati; zahtevati:
    chiedere scusa opravičiti, opravičevati se
    chiedere la mano di una donna, chiedere una donna in sposa zasnubiti žensko
    chiedere un prezzo equo zahtevati primerno ceno

    2. prosjačiti

    3. vpraševati:
    chiedere informazioni vprašati za informacije
    mi chiede sempre tue notizie vedno me sprašuje po tebi

    B) v. intr.

    1. vprašati:
    mi ha chiesto di te vprašal me je po tebi

    2. pog. klicati:
    al telefono chiedono di te kličejo te po telefonu
  • cilindrata f

    1. gibna prostornina, kubatura:
    vetture di piccola, media, grossa cilindrata vozila z nizko, srednjo, visoko kubaturo

    2. avto pog. avto:
    ha la passione delle grosse cilindrate nor je na močne avtomobile
  • civile

    A) agg.

    1. civilen; državljanski; občanski:
    letteratura civile angažirana literatura
    diritto civile pravo civilno pravo
    diritti civili državljanske pravice
    stato civile osebni podatki, zakonski stan
    ufficio di stato civile, stato civile, ufficio civile matični urad
    guerra civile državljanska vojna

    2. civilen:
    matrimonio civile civilna poroka
    abito civile civilna obleka

    3. civiliziran:
    il fatto ha indignato tutto il mondo civile dogodek je ogorčil ves civilizirani svet

    4. olikan, uglajen, spodoben; prijazen:
    ricevere un'accoglienza civile biti prijazno sprejet

    B) m

    1. civilist, civil

    2. južnoital. plemenitaš; bogat meščan
  • civilizacija samostalnik
    1. (razvita družba) ▸ civilizáció
    evropska civilizacija ▸ európai civilizáció
    krščanska civilizacija ▸ keresztény kultúra
    egipčanska civilizacija ▸ egyiptomi civilizáció
    grška civilizacija ▸ görög civilizáció
    majevska civilizacija ▸ maja civilizáció
    minojska civilizacija ▸ minószi civilizáció
    mikenska civilizacija ▸ mükénéi civilizáció
    kretska civilizacija ▸ krétai civilizáció
    sumerska civilizacija ▸ sumér civilizáció
    izumrla civilizacija ▸ letűnt civilizáció
    napredna civilizacija ▸ fejlett civilizáció
    cvetoča civilizacija ▸ virágzó civilizáció
    zunajzemeljska civilizacija ▸ földönkívüli civilizáció
    človeška civilizacija ▸ emberi civilizáció
    sodobna civilizacija ▸ modern civilizáció
    današnja civilizacija ▸ mai civilizáció
    dosežek civilizacije ▸ civilizáció vívmánya
    zibelka civilizacije ▸ civilizáció bölcsője
    spopad civilizacij ▸ civilizációk összecsapása
    propad civilizacije ▸ civilizációk összeomlása
    ogrožati civilizacijo ▸ civilizációt veszélyeztet

    2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizáció
    stopnja civilizacije ▸ civilizáció foka
    Angleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.
    napredek civilizacije ▸ civilizáció fejlődése
    Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

    3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizáció
    vrnitev v civilizacijo ▸ visszatérés a civilizációba
    živeti v civilizaciji ▸ civilizációban él
    pobegniti pred civilizacijo ▸ menekülés a civilizációból
    Kadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.
    rob civilizacije ▸ civilizáció peremén
    Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.
  • clamore m

    1. vpitje, hrup, hrušč

    2. ekst. hrup, trušč:
    l'avvenimento ha suscitato clamore dogodek je vzburil
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce