Franja

tombeau [tɔ̃bo] masculin grobnica (tudi figuré), grob

tombeau de famille družinska grobnica
à tombeau ouvert (figuré) s tolikšno hitrostjo, da tvegamo smrtno nesrečo
il roulait à tombeau ouvert vozil je noro, blazno hitro
mise féminin au tombeau položitev v grob(nico), pokop
celte maison est un vrai tombeau ta hiša je prava grobnica
mettre au tombeau, ensevelir dans le tombeau pokopati v grob(nico)

tough [tʌf]

1. pridevnik (toughly prislov)
žilav, trd, čvrst; močan, robusten, krepak; zdržljiv, vztrajen, nepopustljiv, energičen; zakrknjen, trmast; lepljiv; neugoden, težak, težaven; razvpit; grób, osoren, zadirčen

a tough customer človek, ki ga je težko ugnati
a tough job trdo, Btežko delo
tough luck figurativno smola
a tough neighbourhood razvpita soseščina
tough meat žilavo meso
a tough offender zakrknjen prestopnik
tough steel trdo jeklo
a tough will žilava, železna volja
he is in a tough spot with his boss slabó je zapisan pri svojem šefu
it is not so tough ni tako stabo

2. samostalnik
drznež, silak, robavs, neotesanec; hudoben (malopriden) človek; kriminalec, apaš; pridanič

trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

trou à fumier gnojiščna jama
trou d'obus lijak od granate
trou de la serrure luknja pri ključavnici
trou de sonde, de forage vrtina
trou du souffleur suflerjeva školjka
le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
trou d'air zračna luknja (žep)
un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
faire un trou à la bourse globoko seči v žep
faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
avoir des trous de mémoire pozabljati
rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se

truculēns -entis (vulg. nam. truculentus) surov, strašen, neotesan, robat, grob, srdit, divji: rustici Cass.; adv. truculenter divje, srdito, strašno: nolite truculenter insequi inania verba populorum Cass., inque sacerdotem truculenter acerba redundans Ven.

truculent, e [-lɑ̃, t] adjectif divji, brutalen, grob; živobarven, slikovit

truculentus 3 (trux; prim. vin-olen-tus : vinum) neprijazen, neprijeten, surov, grob, neotesan, čemeren, temačen, mračen, oduren, siten, srdit, divji ipd.: Ter. idr., truculentis oculis Pl., quo truculentior visu foret T., voces T., truculenta loqui O.; adv. le komp. in superl.: quod truculentius se gerebat (ker se je bolj grozeče držal) quam ceteri Ci., quam potuit truculentissime eum aspexit Q.; o značaju: truculentus atque saevus senex Pl., iam non sum truculentus Pl., at est truculentior atque plus aequo liber H., fetā truculentior ursā O., gens truculentior O., truculentiores mores Ap., truculentissimae et saevissimae mentes Aug.; od tod subst. Truculentus -ī, m Grobijan, naslov Plavtove komedije: Varr., Ci.; metaf. (o morju) divje, viharno, razburkano: mare, pelagus Cat.

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

tumba ženski spol grob, grobišče; nagrobnik; figurativno smrt

odiar hasta más allá de la tumba smrtno sovražiti

tumba -ae, f (gr. τύμβος) grob, gomila: Prud.

tumulo m

1. arheol. tumulus, predzgodovinska gomila

2. ekst. grob

túmulo moški spol grob, gomila; nagrobnik

tumulus [tjú:mjuləs, -siz, -lai] samostalnik (množina tumuluses, tumuli)
túmulus, (predzgodovinska) grobna gomila; grob

tumulus -ī, m (tumēre) „napihnjenost, oteklina zemlje“

1.
a) naraven ali umetno nasut kup (kupček) zemlje, vzpetina (vzpetinica), vzvišek, hrib (hribček, hribec), holm (hólmec, holmìč, hólmič), grič (griček) v ravnini (collis = znatna vzpetina, naraven grič, hrib): Acc. fr. idr., planities erat magna et in eā tumulus terrenus satis grandis C., tumulus naturalis veluti manu factus Auct. b. Alx., tumuli silvestres Ci., ut ex tumulo tela in nostros conicerent C., castellum in alto tumulo situm L., terreni tumuli in magnam educti altitudinem Sen. ph.
b) nasploh kup: tumulum super addit harenae O., tumulus cadaverum C.

2. occ. gomila, grob, nagrobnik, nagrobni spomenik iz nasute zemlje: cum Alexander in Sigeo ad Achillis tumulum adstitisset Ci., in tumulis Pac. fr., Priameia virgo hostilem ad tumulum iussa mori V., tumulum facere, statuere, constituere V., tumulo dare corpora, tumulo ponere, componere, condere O., ei tumulum struere T. pokopati; pogosto = nagrobni spomenik nasploh: tumuli in marmore carmen O., tumulus marmorarius Aug., honorarius Suet., inanis V. prazen grob, kenotaf (gr. κενοτάφιον), in Iulii tumulo L. epit. v krasni grobnici.

uncivil [ʌnsívl] pridevnik (uncivilly prislov)
nevljuden; osoren, grob; neciviliziran, barbarski; nespodoben

uncomplimentary [ʌnkɔmpliméntəri] pridevnik
nelaskav, malo laskav; nevljuden, grob

uncouth [ʌnkú:ɵ] pridevnik (uncouthly prislov)
neotesan, grob, surov; neroden; divji, samoten, puščoben; skrivnosten; malo civiliziran; brez udobja (življenje); čuden, čudaški
zastarelo neznan, tuj; odvraten, nemikaven, nerazveseljiv

ungentle [ʌndžéntl] pridevnik (-tly prislov)
neljubezniv, neprijazen, nevljuden, grob, robat, osoren; neblag, nenežen; slabo vzgojen, nefin

ungentlemanlike [ʌndžéntlmənlaik] pridevnik
nedžentlmenski, nevreden džentlmena; neizobražen; surov, grob

unpolite [ʌnpəláit] pridevnik (unpolitely prislov)
nevljuden; robat, neotesan, grob, surov

unsanft nemil, grob