Franja

Zadetki iskanja

  • incoerēnte agg.

    1. razsut, nekompakten:
    materiale incoerente razsuti material

    2. pren. neskladen, inkoherenten; protisloven; nestalen; zmeden, neurejen, brez zveze:
    discorso incoerente govorjenje brez zveze, tjavdan
  • incomprensibile agg. nerazumljiv, nedoumljiv:
    discorso incomprensibile nerazumljivo govorjenje
  • intemperante agg. nezmeren:
    essere intemperante nel bere nezmerno piti
    linguaggio intemperante napadalno govorjenje
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jaw1 [džɔ:] samostalnik
    anatomija čeljust
    množina usta, žrelo, golt
    tehnično čeljust (pri stroju); grlo (kanala)
    mornarica vilica za vesla
    pogovorno jezikavost, brbljivost, čenča, zmerjanje
    pogovorno moralna pridiga

    lower jaw spodnja čeljust
    upper jaw zgornja čeljust
    all jaw samo govorjenje
    none of your jaw! molči!
    to hold one's jaw umolkniti, držati jezik za zobmi
    in the jaws of death v krempljih smrti, v veliki nevarnosti
  • lepotíčiti (-im) imperf.

    1. kozm. dare il trucco

    2. pren. abbellire, infiorare:
    lepotičiti govorjenje s tujkami infiorare il discorso di forestierismi
  • libero

    A) agg. svoboden, prost:
    uomo libero svoboden človek
    essere libero di fare lahko delati
    libero da pregiudizi brez predsodkov
    ingresso libero prost vstop
    tempo libero prosti čas
    mondo libero polit. svobodni svet
    libero arbitrio relig. svobodna volja
    a piede libero pravo na prostosti
    linguaggio libero opolzko govorjenje
    libero professionista človek v svobodnem poklicu
    libero docente naslovni docent
    a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano

    B) m šport liber
  • libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

    libre arbitre masculin prosta volja
    libre à l'entrée carine prost
    libre concurrence svobodna konkurenca
    libre des droits de douane zacarinjen
    à l'air libre na prostem, na zraku
    libre de soucis brezskrben
    école féminin libre zasebna šola
    libre penseur svobodomislec
    union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
    entrée féminin libre prost vstop
    zone féminin libre svobodna cona
    des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
    je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
    avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
    être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
    être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
    libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
    avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
    donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi
  • māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

    I.

    1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

    2. occ.
    a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
    b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

    3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

    4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

    5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let).

    II. metaf.

    1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

    2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

    3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

    4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.
  • mezz'aria f
    a mezz'aria avv. na pol višine:
    discorsi a mezz'aria pren. nedorečeno, zavito govorjenje
  • monstruosidad ženski spol pošastnost, grozotnost, ogromnost; protinaravnost, zločin

    monstruosidades pl ostudno govorjenje ali ravnanje
  • nerazumljiv [è] (-a, -o) unverständlich; figurativno unverständlich, unbegreiflich, unerklärbar, unerklärlich, rätselhaft
    povsem nerazumljiv chinesisch
    nerazumljivo govorjenje das Kauderwelsch
    nerazumljivo je, da (on ni) … (er hat) unbegreiflicherweise (nicht) …
  • nerazumljív (-a -o) adj.

    1. incomprensibile, oscuro, inintelliggibile, inapprensibile, inafferrabile; pren. sibillino:
    ekst. neposvečenim nerazumljiv iniziatico
    nerazumljivo govorjenje discorso incomprensibile
    nerazumljivo pojasnilo spiegazione inintelliggibile
    šalj. nerazumljiva latinščina latinorum
    nerazumljive besede abracadabra

    2. non approvabile

    3. pren. incredibile:
    delati z nerazumljivo vnemo lavorare con incredibile zelo
  • nespodóben (-bna -o) adj.

    1. indecente, sconcio, spudorato; indecoroso, incomposto, sguaiato, spinto, osceno, sconcio:
    nespodobno govorjenje turpiloquio
    nespodobno vedenje comportamento indecoroso, incomposto
    nespodobni dovtipi barzellette sconce, spinte
    nespodobno dejanje turpitudine

    2. ekst. duro, difficile
  • nesrámen (-mna -o) adj.

    1. sfrontato, sfacciato, spudorato, impertinente, svergognato, sboccato, sconcio; guappo:
    nesramno govorjenje, obnašanje discorso, comportamento sfacciato, impertinente, guappo

    2. incosciente, privo di scrupoli

    3. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) sfacciato; del diavolo:
    imeti nesramno srečo avere una fortuna del diavolo
  • nezméren (-rna -o) adj. smoderato, smodato, intemperante, incontinente, eccessivo:
    nezmerno (napadalno) govorjenje linguaggio intemperante
    nezmerna (pretirana) ambicija ambizione smodata
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • obsequēl(l)a -ae, f (obsequī) ustrežljivost, ugodljivost, popustljivost: Afr. fr., Hier., Prud., Non., obsequelam (po nekaterih izdajah obsequentiam) facere alicui Pl. ustreči, popuščati komu, obsequela orationis S. fr. govorjenje je po godu, obsequela obsequium P. F., obsequela legis Aug.
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda