Franja

ledén glacial; helado

ledeno mrzel frío como el hielo
ledena doba período m glacial
ledena kava café m helado
ledena krema mantecado m helado
ledena gora iceberg m
ledena sveča carámbano m; canelón m
ledene rože flores f pl de escarcha
Severno Ledeno morje Océano m Glacial Artico (ali Boreal)
ledeni možje (svetniki) días m pl fríos de los santos Mamerto, Pancracio y Servacio (v maju)

léga¹ (-e) f

1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio

2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto

3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima

4. star. strato

5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto

Letus -ī, m Létus, gora v Liguriji: L., Val. Max.

Lingos -ī, m Língos, gora v Epiru: in montem Lingon (po drugih in montes Lyacon) perrexit L.

Lucrētilis -is, m Lukrétil, gora na Sabinskem blizu Horacijevega podeželskega dvorca (zdaj Monte Gennaro): H., P. F.

Macistum (Maciston) -ī, m Makíst

1. mesto v Trifiliji: Plin.

2. gora na Lezbosu: Plin.

Magaba -ae, f Mágaba, gora v Galatiji blizu Ankire (današnja Ankara): L., Fl.

magnetn|i [é] (-a, -o) magnetisch; [mißweisend] missweisend; Magnet- (blok die Magnettrommel, kolut die Magnetspule, kompas der [Magnetkompaß] Magnetkompass, kršec der Magnetkies, pol der Magnetpol, trak das Magnetband, der Magnetfilm, glava der Magnetkopf, gora der Magnetberg, os die Magnetachse, igla die Magnetnadel, jedro der Magnetkern, sonda die Magnetsonde, stikalo der Magnetschalter)
magnetno držalo der Haltemagnet
magnetna leča fizika magnetische Linse
magnetna napetost fizika magnetische Spannung
magnetni moment fizika magnetisches Moment

Marō -ōnis, m Máron

1. rodbinsko ime pesnika Publija Vergilija: Iuv., Mart., Lact.; pl. Marones apel. = veliki pesniki: Mart. — Od tod adj. Marōnēus 3 Marónov = Vergílijev: Stat. = Marōniānus 3: Stat.

2. (Μάρων) Bakhov spremljevalec in vzgojitelj: Enn., Fulg.; kot podoba na nekem vodometu: Pr.

3. gora na vzhodu Sicilije pri reki Himeri: Plin.

4. delator za časa Tiberija: Sen. ph.

Marpēssus (Marpēsus) -ī, Marpés (Marpéz)

1. m (Μάρπεσσα) gora na otoku Paros, kjer so bila največja nahajališča belega marmorja: Plin., Serv. — Od tod adj. Marpēs(s)ius 3 (Μαρπήσσιος) marpéški, sinekdoha = paroški: rupes Arn., cautes V.

2. f (Μαρπησσός = Μαρμησσός ali Μερμησσός, Marmēssus, Mermēssus Marmés, Mermés) trg v Frigiji ob Idi, bivališče eritrejske Sibile: Varr. ap. Lact. — Od tod adj. Marpēssius 3 marpéški: Herophile Tib. marpeška Sibila (po novejših izdajah Mermēssius 3).

Masicitus -ī, m Masíkit, gora v Likiji: Plin.

Matīnus -ī, m Matín, gora ob vznožju Gargana v Apuliji, sloveča po odličnem medu (zdaj Matinata): Lucan. — Od tod adj. Matīnus 3 matínski: apis, cacumina H., litus H. vzhodno obrežje Apulije.

Medullus¹ -ī, m Medúl, gora v Tarakonski Hispaniji (zdaj Sierra de Mameda): Fl.

Menelaeus (mons) -ī, m (τὸ Μενελάϊον) Menelájon, gora v Lakoniji ob Evrotu blizu Šparte (Sparte): L.

mes|o¹ [ó] srednji spol (-a …) das Fleisch, -fleisch (ovčje Schaffleisch, človeško Menschenfleisch, gosje Gänsefleisch, konjsko Pferdefleisch) ➞ → teletina, govedina, svinjina …; po načinu priprave: (dušeno Schmorfleisch, kislo Essigfleisch, konzervirano Büchsenfleisch, kuhano Kochfleisch, mleto Hackfleisch, prekajeno Pökelfleisch, Selchfleisch, suho Trockenfleisch, Dörrfleisch)
… mesa Fleisch-
(gora der Fleischberg, konzerviranje die Fleischkonservierung, kos das Fleischstück, porcija die Fleischportion, pregled die Fleischbeschau, pregledovalec Fleischbeschauer, prireja die Fleischleistung, trg der Fleischmarkt, uživanje der [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
sveže meso das Frischfleisch
oddelek za sveže meso die Frischfleischabteilung
iz mesa fleischern, von Fleisch
v barvi mesa fleischern, fleischfarben
z malo mesa fleischarm
očistiti mes s kosti: entfleischen, ausbeinen
nož za meso das Fleischmesser
lonec za meso der Fleischtopf
figurativno egiptovski lonci mesa Fleischtöpfe Ägyptens
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
rastlinstvo, botanika (oplodje) das Fruchtfleisch

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

mizast (-a, -o) tafelartig, tafelförmig
geografija mizasta gora der Tafelberg
gradbeništvo, arhitektura mizasti oltar der Tischaltar

mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
mlinski delavec molazzatore
mlinski kamen macina
mlinska industrija industria molitoria
mlinski jez bottaccio, gora
mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo

mogóčen (-čna -o) adj.

1. potente, forte:
imeti mogočne prijatelje avere amici potenti

2. (ki vzbuja pozornost zaradi razsežnosti, števila, intenzivnosti, pomembnosti) imponente, grandioso, possente, immenso, potente; importante; forte:
mogočna gora una montagna imponente
mogočna vojska esercito numeroso
mogočen glas voce possente, forte
mogočen dan giorno importante
mogočno oprsje šalj. senato

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.