Franja

apsida, apsid|a ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura die Apsis (glavna Hauptapsis, stranska Nebenapsis)

apsida samostalnik
arhitektura (polkrožni prostor) ▸ apszis

Aquilēia -ae, f Akvileja, cvetoče trgovsko mesto ob starem izlivu reke Soče, ustanovili so ga Rimljani l.182 kot obrambo pred navalom severnih barbarov, pozneje glavna rim. orožarna (še zdaj Aquileia, sl. Oglej): Cl., C., L. idr. Od tod adj. Aquilēiēnsis -e akvilejski, oglejski: portorium Ci., ager L.; subst. Aquilēiēnsēs -ium, m Akvilejci, Oglejčani, preb. Akvileje ali Ogleja: L.

arterial [a:tíəriəl] pridevnik
arterijski, arterialen, utripalničen

arterial road glavna prometna žila
arterial navigation plovba po rekah in kanalih
arterial traffic promet po glavnih prometnih žilah

artery [á:təri] samostalnik
anatomija žila odvodnica, utripalnica, arterija; prometna žila, magistrala

main artery of trade glavna prometna žila; glavna trgovinska pot

atrákcija attraction

razstava je velika atrákcija the exhibition is a great attraction
stolp je glavna atrákcija mesta the tower is the chief tourist attraction of the town

atrákcija (-e) f (privlačnost, zanimivost) attrazione, attrattiva:
zvonik je glavna turistična atrakcija mesta il campanile è la principale attrattiva turistica della città

audit¹ [ɔ́:dit] samostalnik
pregled računov, revizija
figurativno sodni dan

audit ale vrsta posebno močnega piva
audit day dan polaganja računov
audit office glavna kontrola (urad)

Aufidus -ī, m Avfid (zdaj Ofanto), glavna apulska reka, v začetku hudournik, ki pa pozneje teče počasneje: L., V., Mel., Plin., acer, violens, longe sonans H.; kot adj. Aufidus 3 Avfidov: stagna Aufida Sil.

Axius² -iī, m (Ἄξιος) Aksij, glavna mak. reka (zdaj Vardar): L., Mel., Plin.

básico bazičen

principio básico glavno načelo
punto básico glavna točka, izhodiščna točka

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

biēlla f strojn. ojnica:
biella madre glavna ojnica

branca f

1. šapa, taca; parkelj

2. pren. krempelj

3.
branche pl. slabš. oblast

4. čeljust, ročica, krak:
le branche delle pinze čeljusti izolirk
le branche del compasso kraka šestila

5. veja:
branca madre glavna veja

6. pren. panoga, veja, zvrst:
le varie branche dell'industria razne industrijske panoge

búča bot calabaza f , (sadež) calabazo m ; (steklenica) calabacino m ; (glava) cabeza f

zvita buča (fig) zorro m
glavna pečka pepita f de calabaza
glavno olje aceíte m de pepitas de la calabaza
Heronova buča fuente f de Herón

camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

camino de Madrid na poti v Madrid
camino carretero, camino carril kolovozna pot
camino de herradura jezdna pot
de hierro železnica
camino hondo soteska
camino real glavna cesta
camino de ruedas kolovozna pot
camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
camino vecinal občinska, vaška pot
abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
cerrar el camino zapreti pot
echar por un camino pot ubrati
entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
ponerse en camino iti (kreniti) na pot
romper el camino iti na čelu, začeti pohod
salir al camino priti komu naproti
tomar un camino ubrati pot, iti po poti
de camino spotoma, mimogrede
a medio camino na pol pota
por el camino spotoma, med potjo

cardinal glaven, poglaviten

números cardinales glavni števniki
punto cardinal glavna točka
los puntos cardinales štiri strani neba

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

carretera ženski spol deželna cesta

carretera nacional državna cesta
carretera principal glavna cesta
carretera provincial deželna cesta
carretera real državna cesta
carretera vecinal občinska cesta
red de carreteras mreža deželnih cest

central¹ [séntrəl] pridevnik
središčen, osrednji; glaven

central heating centralna kurjava
central idea osnovna misel
central point središče
central station glavna postaja