Franja

Zadetki iskanja

  • apsida samostalnik
    arhitektura (polkrožni prostor) ▸ apszis
    polkrožna apsida ▸ félköríves apszis, félkörös apszis, félkör alakú apszis
    romanska apsida ▸ román apszis
    zidana apsida ▸ épített apszis
    stranska apsida ▸ oldalsó apszis
    osrednja apsida ▸ középső apszis
    glavna apsida ▸ főapszis
  • Aquilēia -ae, f Akvileja, cvetoče trgovsko mesto ob starem izlivu reke Soče, ustanovili so ga Rimljani l.182 kot obrambo pred navalom severnih barbarov, pozneje glavna rim. orožarna (še zdaj Aquileia, sl. Oglej): Cl., C., L. idr. Od tod adj. Aquilēiēnsis -e akvilejski, oglejski: portorium Ci., ager L.; subst. Aquilēiēnsēs -ium, m Akvilejci, Oglejčani, preb. Akvileje ali Ogleja: L.
  • arterial [a:tíəriəl] pridevnik
    arterijski, arterialen, utripalničen

    arterial road glavna prometna žila
    arterial navigation plovba po rekah in kanalih
    arterial traffic promet po glavnih prometnih žilah
  • artery [á:təri] samostalnik
    anatomija žila odvodnica, utripalnica, arterija; prometna žila, magistrala

    main artery of trade glavna prometna žila; glavna trgovinska pot
  • atrákcija attraction

    razstava je velika atrákcija the exhibition is a great attraction
    stolp je glavna atrákcija mesta the tower is the chief tourist attraction of the town
  • atrákcija (-e) f (privlačnost, zanimivost) attrazione, attrattiva:
    zvonik je glavna turistična atrakcija mesta il campanile è la principale attrattiva turistica della città
  • audit1 [ɔ́:dit] samostalnik
    pregled računov, revizija
    figurativno sodni dan

    audit ale vrsta posebno močnega piva
    audit day dan polaganja računov
    audit office glavna kontrola (urad)
  • Aufidus -ī, m Avfid (zdaj Ofanto), glavna apulska reka, v začetku hudournik, ki pa pozneje teče počasneje: L., V., Mel., Plin., acer, violens, longe sonans H.; kot adj. Aufidus 3 Avfidov: stagna Aufida Sil.
  • Axius2 -iī, m (Ἄξιος) Aksij, glavna mak. reka (zdaj Vardar): L., Mel., Plin.
  • básico bazičen

    principio básico glavno načelo
    punto básico glavna točka, izhodiščna točka
  • bazičen pridevnik
    1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikus
    bazična raztopina ▸ lúgos oldat
    bazična snov ▸ lúgos anyag
    bazična tla ▸ lúgos talaj
    bazična kamnina ▸ lúgos kőzet
    bazično okolje ▸ lúgos környezet
    kislo - bazično ravnovesjekontrastivno zanimivo sav-bázis egyensúly
    Območje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
    Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil.kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
    Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja.kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
    Povezane iztočnice: bazična hidroliza

    2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
    bazično živilo ▸ lúgosító élelmiszer
    bazična hrana ▸ lúgosító étel
    bazičen učinek ▸ lúgos hatás

    3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető
    bazično znanje ▸ alapvető tudás
    bazična panoga ▸ alapvető ágazat
    Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
    Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
    Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

    4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvető
    bazične priprave ▸ alapozó felkészülés
    bazični trening ▸ alapozó tréning
    bazična pripravljenost ▸ alapvető felkészültség
    Vsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
    Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.
  • biēlla f strojn. ojnica:
    biella madre glavna ojnica
  • branca f

    1. šapa, taca; parkelj

    2. pren. krempelj

    3.
    branche pl. slabš. oblast

    4. čeljust, ročica, krak:
    le branche delle pinze čeljusti izolirk
    le branche del compasso kraka šestila

    5. veja:
    branca madre glavna veja

    6. pren. panoga, veja, zvrst:
    le varie branche dell'industria razne industrijske panoge
  • búča bot calabaza f , (sadež) calabazo m ; (steklenica) calabacino m ; (glava) cabeza f

    zvita buča (fig) zorro m
    glavna pečka pepita f de calabaza
    glavno olje aceíte m de pepitas de la calabaza
    Heronova buča fuente f de Herón
  • camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

    camino de Madrid na poti v Madrid
    camino carretero, camino carril kolovozna pot
    camino de herradura jezdna pot
    de hierro železnica
    camino hondo soteska
    camino real glavna cesta
    camino de ruedas kolovozna pot
    camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
    camino vecinal občinska, vaška pot
    abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
    cerrar el camino zapreti pot
    echar por un camino pot ubrati
    entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
    ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
    llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
    ponerse en camino iti (kreniti) na pot
    romper el camino iti na čelu, začeti pohod
    salir al camino priti komu naproti
    tomar un camino ubrati pot, iti po poti
    de camino spotoma, mimogrede
    a medio camino na pol pota
    por el camino spotoma, med potjo
  • cardinal glaven, poglaviten

    números cardinales glavni števniki
    punto cardinal glavna točka
    los puntos cardinales štiri strani neba
  • carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

    1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

    2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

    3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.
  • carretera ženski spol deželna cesta

    carretera nacional državna cesta
    carretera principal glavna cesta
    carretera provincial deželna cesta
    carretera real državna cesta
    carretera vecinal občinska cesta
    red de carreteras mreža deželnih cest
  • central1 [séntrəl] pridevnik
    središčen, osrednji; glaven

    central heating centralna kurjava
    central idea osnovna misel
    central point središče
    central station glavna postaja
  • central centralen, osrednji

    calefacción central centralna kurjava
    casa central centrala
    central de correos glavna pošta
    central (de energía) eléctrica električna centrala
    central de teléfonos telefonska centrala