Franja

môški -a, -o (spol) masculine, male; (značaj) manly, manful, mannish, virile

môška doba, môška leta manhood
môški, -a, -o glas male voice
môška moč virility, virile power
môški, -a, -o spol male sex, gramatika masculine gender
môški, -a, -o zbor male-voice choir

môški (-ega)

A) m uomo; maschio:
bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
frizer za moške barbiere
stranišče za moške gabinetto per uomini

B) môški (-a -o) adj.

1. maschile, maschio:
moški potomec discendente maschile

2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
moški glas voce maschile, mascolina
moška obutev calzatura maschile, da uomo
moška lepota bellezza virile
anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
tosk. bischero; vulg. cazzo
moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
moško delo lavoro pesante, da uomini
hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
bot. moška rastlina pianta maschile
lit. moška rima rima tronca
biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
bot. moški cvet fiore staminifero
lingv. moški spol genere maschile
muz. moški zbor coro maschile

mrtváški mortuaire, funébre

mrtvaška bledost pâleur ženski spol mortelle (ali cadavérique), lividité ženski spol, teint cadavéreux
mrtvaška glava tête ženski spol de mort
mrtvaši oder catafalque moški spol
mrtvaška pesem chant moški spol funébre
mrtvaši ples danse ženski spol macabre
mrtvaški prt linceul moški spol, suaire moški spol
mrtvaški sprevod cortége moški spol (ali convoi moški spol) funébre
mrtváški voz corbillard moški spol, char moški spol funébre
mrtvaški zvon glas moški spol

muzikálen muzikáličen musical

muzikálni instrumenti musical instruments pl
ona je zelo muzikálna she has a good ear for music
muzikálen, muzikáličen glas a melodious (ali musical) voice
biti zelo muzikálničen to be a good musician

muzikálen musical; harmonieux, mélodieux

muzikalen glas voix ženski spol musicale
muzikalna izobrazba (vzgoja) formation ženski spol (éducation) musicale
biti muzikaličen être doué musicalement, avoir l'oreille musicienne

na (predlog) sur, à, en, dans, par

na cesti sur la route
na deželi, na kmetih à la campagne
na izust, na pamet par cœur, de mémoire
na mizi sur la table
na kredit à crédit
na obroke par acomptes, à tempérament
na potovanje en voyage
na prodaj à vendre
na svetu au monde, sur terre
na travniku au pré, sur le pré
na ulici dans la rue
na desno (levo) à droite (gauche)
na primer par exemple
dan na dan jour après jour, au jour le jour
trikrat na dan trois fois par jour
mlin na veter moulin moški spol à vent
na obeh straneh des deux côtés
na prvi pogled du premier coup d'œil
na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
igrati na klavir jouer du piano
nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus

naspróten (-tna -o) adj.

1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso

3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
navduševati se za šport appassionarsi allo sport
navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino

nében (-bna -o) adj.

1. anat. del palato, palatino:
anat. nebna prepona velo pendulo, velo palatino
nebni obok arco palatino
nebni glas palatale

2. star. (nebesen) del cielo, celeste

nes|ti¹ [ê] (-em) prinesti

1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)

2. (donašati) tragen, erbringen

3. kure: Eier legen

4.
nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken

5.
nesti k ustom an den Mund setzen

6.
nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen

7.
kar nesejo noge was die Beine hergeben

neveljáven no válido; sin validez; sin valor; nulo; anulado ; (jur tudi) inválido ; (denar) sin curso legal

neveljaven glas voto m nulo
proglasiti za neveljavno declarar nulo, invalidar, casar
napraviti neveljavno anular, cancelar
postati neveljaven zaradi zastaranja prescribir
postati neveljaven perder la validez, caducar

nevidni govorec moški spol (glas) film, TV: der Offsprecher

nezvenéč voiceless, unvoiced

glas (t) je nezvenéč the sound (t) is voiceless

nósen du (ali de) nez, nasal

nosni koren (anatomija) racine ženski spol (ali sommet moški spol) du nez
nosna votlina (anatomija) fosse ženski spol (ali cavité ženski spol) nasale
nosna sluznica mucosité ženski spol (des narines), morve ženski spol
nosni glas (fonetično) son moški spol nasal, nasale ženski spol

nosílec (-lca) m

1. portatore; ekst. facchino; šport.
nosilec vode portaacqua, portaborracce

2. publ. fautore, promotore; combattente:
nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

3. (kar opredeljuje) portatore:
glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

4. (povzročitelj)
ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
nosilec glavne vloge protagonista
nosilec liste capolista
jur. nosilec patenta licenziantario

6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
nosilec oblasti detentore del potere

7. portatore:
tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
med. nosilec bacilov portatore di batteri

8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

9. voj.
nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
gled. nosilec kulis supporto delle quinte
inform. nosilec podatkov supporto dei dati
šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
mostni nosilec sostegno del ponte
palični nosilec sostegno a traliccio
gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
nosilec papeškega stola sediario
jur. nosilec površinske pravice superficiario
nosilec steklenic portabottiglie
jur. nosilec izključne pravice esclusivista
voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri

nosnišk|i [ó] (-a, -o) Nasal- (glas der Nasallaut)

obložen [ê] (-a, -o)

1. belegt (tudi medicina, tudi figurativno glas)

2. z bremenom: beladen (tudi figurativno)

3. z oblogo: verkleidet, ausgekleidet; gekachelt, holzverkleidet …
| ➞ → obložiti

odločil|en (-na, -no) entscheidend (za izid vojne kriegsentscheidend, za izid igre spielentscheidend), ausschlaggebend, maßgeblich, -bestimmend (za usodo schicksalbestimmend, za strukturo strukturbestimmend, za življenje lebensbestimmend); sprememba: (radikalen) einschneidend
biti odločilen den Ausschlag geben, entscheidend sein, entscheiden, an (etwas) maßgeblich beteiligt sein
Entscheidungs- (bitka die Entscheidungsschlacht, tekma das Entscheidungsspiel)
odločilna točka der springende Punkt
(ključni) Stich- (dan der Stichtag, leto das Stichjahr)
odločilni glas die entscheidende Stimme, Dezisivstimme, der Stichentscheid
odločilno vprašanje die Gretchenfrage

odločílen decisive, deciding; (kritičen) critical, crucial

odločílna tekma, dirka a decider
odločílni glas casting vote
odločílni dejavnik deciding factor
odločílni trenutek critical moment
odločílna bitka decisive battle
malo odločílni argumenti arguments pl of little substance