semblable [sɑ̃blablə] adjectif podoben, sličen (à quelque chose čemu); takšen; masculin bližnjik, sočlovek
mon semblable meni podoben, meni enak, (človek) moje vrste
en semblable occasion ob podobni priliki
triangles masculin pluriel semblables podobni trikotniki
il ne s'est jamais rien vu de semblable kaj takega svet še ni videl
Zadetki iskanja
- šljȕka ž zool. kljunač, sloka, Scolopax rusticola; šljuka kokošica zool. kozica, Capella gallinago; našla šljuka prdavca našla sta se enak z enakim
- tantamount [tǽntəmaunt] pridevnik
enakovreden, ekvivalenten, enako pomemben
to be tantamount to biti enak čemu, biti isto kot - tribūnus -ī, m (tribus) tribún
1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.
2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.
3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.
4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.
5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.
6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge. - triglītis -idis, f (gr. τριγλῖτις) triglitíd (triglítida), nam neznan dragulj, po barvi enak ribi trlja (trilja, bradač) (mullus): ab animalibus cognominantur: carcinias marini cancri colore, echitis viperae, scorpitis scorpionis aut colore aut effigie, scaritis scari piscis, triglitis mulli Plin.
- tri-nummus (tri-nūmus) -ī, m (trēs in nummus) trinúm(us), novec, po vrednosti enak trem sestercijem ali trem drahmam, trigrošnik; šalj.: huic ego die (= diei) nomen Trinummo facio Pl. Tridrahmič, Trigrošnik, Triparič; Trinummus „Trigrošnik“ je tudi naslov neke Plavtove komedije: Pl.
- tympanītēs -ae, m (gr. τυμπανίτης) timpanít
1. bobníca, bobnjáča, vrsta vodenice, pri kateri je trebuh tako napet in otekel, da če udarimo po njem, oddaja enak zvok kot timpan ali boben: Veg., Cael.
2. bobníčnik, bobnjáčar, za bobníco (bobnjáčo) bolehajoči (človek): Veg. - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)
1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.
2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.
3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.
4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.
I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)
1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.
2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.
3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.
4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —
II. abl. vice
1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.
2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —
III. skloni in ixpt. s praep.
1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.
2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.
3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom. - Volumnius 3 Volúmnij(ev), ime rimskega rodu iz Peruzije. Poseb. znani so:
1. L. Volumnius Flamma Violens Lucij Volumnij Flama Violent, kot konzul l. 307 zmagovalec v vojni s Salentinci in l. 296 s Samniti: L.
2. P. Volumnius Eutrapelus Publij Volumnij Evtrapel, pristaš in zaupnik triumvira Antonija in enak radoživec kot on: Ci., N.
3. Volumnia Volumnija
a) Koriolanova soproga: L.
b) osvobojenka in ljubica Publija Volumnija Evtrapela, gledališka igralka pod imenom Cythēris Citerida (Kiterida), pozneje Antonijeva ljubica: Ci. - ἀγχ-ώμαλος 2 (ἄγχι, ὁμαλός) skoraj enak, zelo podoben; μάχη nedognan, neodločen.
- ἀδελφός 3 (voc. ἄδελφε) [Et. ἀ copul. in δελφύς = uterus, sorojeni] bratovski, sestrinski; podoben, enak, soroden, soglasen; subst. ὁ brat; NT stričnik, sorodnik, sovernik.
- ἀ-λίγκιος 2 [Et. ἀ. copul + li(n)q; liq slov. lice, lik, (s)ličen, različen; nem. gleich iz germ. ga-lika, srvn. gelîch; Leiche (got. leik)] ep. poet. podoben, sličen, enak.
- ἀν-ισόω izenačim; pass. ion. izenačim se, sem enak τινί.
- ἄντην (ἄντα) adv. 1. nasproti, proti, spredaj (zadet). 2. v obličje, v obraz, očito, jasno, ὁμοιωθήμεναι ἄντην popolnoma enak biti, τινὶ εἴκελος, ἐναλίγκιος popolnoma podoben, sličen.
- ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.
- ἀντί-θεος 2 ep. bogu enak.
- ἀντί-λυρος 2 (λύρα), enak glasu lire.
- ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.
- ἀντί-πυργος podoben ali enak stolpu.