Franja

dia! [dja] interjection bistahor! (voznikov klic konjem, da zavijejo na levo)

n'entendre ni à dia! ni à hue (familier) ne hoteti nič slišati
l'un tire à hue et l'autre à dia! eden vleče na eno, drugi na drugo stran

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

dinozaver samostalnik
1. (izumrli plazilec) ▸ dinoszaurusz
2. lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ dinoszaurusz, őskövületObčasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v informacijski tehnologiji lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. ▸ Időnként akad olyan őskövület, aki azt hiszi, hogy a nők az információs technológiában csak jó titkárnők lehetnek, akik értenek az irodai szoftverekhez.
Kljub vsem tehnologijam ostajam eden redkih dinozavrov, ki je zvest papirju in navadnemu svinčniku ▸ Minden létező technológia ellenére én azok közé a ritka dinoszauruszok közé tartozok, aki hűek a papírhoz és ceruzához.
V tem trenutku so v središču pozornosti enodružinske hiše, ki so praviloma pravi dinozavri, ko gre za učinkovito izkoriščanje energije. ▸ Jelenleg azok az egycsaládos házak vannak a figyelem középpontjában, melyek általában igazi dinoszauruszoknak számítanak, ha a hatékony energiafelhasználásról van szó.
Njegovi košarkarji že vrsto let poslušajo, da so prestari in pravi dinozavri v sodobni košarki, vendar se zlepa ne dajo. ▸ A kosarasai már évek óta azt hallgatják, hogy túl öregek és a modern kosárlabdában igazi dinoszauruszoknak számítanak, bár nem adják meg magukat egykönnyen.
OZN je dinozaver, ki ga usmerja demokratični kapitalizem in njegov denar. ▸ Az ENSZ olyan őskövület, melyet a demokratikus kapitalizmus és annak pénze irányít.

Diomēdēs -is, m (Διομήδης) Diomed,

1. iz Kalidona v Ajtoliji, Tidejev in Deipilin (Deïpilē) sin, Adrastov naslednik v Argih, eden najslavnejših grških junakov pred Trojo. Ko se je vračal iz razrušene Troje, mu je žena Ajgiala (Aegialēa) preprečila izkrcanje, zato se je preselil v Apulijo in, prijazno sprejet od kralja Davna, tam ustanovil več mest (poseb. Arpe [Arpi = Argyripa]). Njegovi tovariši so bili spremenjeni v čaplje, ker so ga po smrti preveč objokovali: H., O., Iust., Aug., Diomedis urbs (= Arpi) V., Diomedis campus (ravnica pri Kanah v Apuliji ob reki Avfidu) L. Adj. Diomēdēus (pri Mel., Plin. Diomēdīus) 3 (Διομήδειος) Diomedov: Iuv., enses O., furtum Stat. rop trojanskega paladija, arces Stat. mesta, ki jih je ustanovil Diomed, insula ali insulae Mel., Plin. ob apulski obali, agri Mart. v Ajtoliji, aves Serv. = v čaplje spremenjeni Diomedovi tovariši.

2. kralj traških Bistoncev, ki je svoje konje redil s človeškim mesom in ga je Herkul ubil: Serv., Diomedis equi Lucr. Od tod adj. Diomēdēus 3 (Διομήδειος) Diomedov: equi Aus., Cl.

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dôl adv.

1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù

2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

doséžek achievement; result

to je eden največjih doséžkov človeškega duha this is one of the greatest achievements of the human mind

drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

drág kamen a precious stone
drága večerja an expensive dinner
dráge volje willingly, readily; with a good grace
knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
moj drági! my dear!
drági moj prijatelj! my dear friend!
vino je tu zelo drágo wine is very dear here
drágo mi je I am glad (ali pleased)
napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
če ti je življenje drágo if you value your life
karkoli ti je drágo anything you like
to mi je predrago this is too expensive for me
to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
drágó prodajati to sell dear
to te bo drágó stalo it will cost you dear
drágó je to plačal he paid dear for it
to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

Echīōn -onis, m (Ἐχίων: ἔχις kača ) Ehion,

1. eden izmed junakov, zraslih iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; Agavin mož, Pentejev oče: Echione natus (= Pentheus) O. Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: arces O., Thebae H., nomen V. = Ehionov sin; patronim Echīonidēs -ae, m (Ἐχιονίδης) Ehionid, Ehionov sin = Pentej O.

2. Hermesov sin, argonavt: Hyg., O. (ki ga imenuje med udeleženci kalidonskega lova). Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: lacertus O.

3. znameniti grški slikar: Ci., Plin.

elemént element (tudi figurativno); kemija element; (sestavina) constituent, component, element; figurativno element, substance, matter

eleménti pl elements pl, rudiments pl
nov dokazilen elemént a new item of evidence
elemént uspeha a factor of succcess
(ne) biti, (ne) čutiti se v svojem eleméntu to be, to feel in one's element (out of one's element ali like a fish out of water)
ogenj je bil eden od štirih eleméntov fire was one of the four elements
(ne) biti v svojem eleméntu to be (ill) at ease

elemento m

1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
gli elementi di un edificio elementi zgradbe

2. osnova:
elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse

3. faktor, dejavnik:
la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha

4. član (kolektiva):
il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu

5.
i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
la furia degli elementi divjanje naravnih elementov

6. element, naravno okolje, stanje elementov:
essere nel proprio elemento biti v svojem elementu

7. kem. element

empilage, -lement [ɑ̃pilaž, -Imɑ̃] masculin (na)kopičenje, skladanje

empilage de caisses (eden vrh drugega) nakopičeni zaboji

en¹ (-a, -o)

1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti

en² (-a, -o)
en/eden … drugi der eine … der andere (en čoln …, drugi čoln … das eine Boot …, das andere Boot …)
eno k drugemu alles in allem
| ➞ → drug drugega

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

èn glej eden

ob enih a la una

ennoea -ae, f (gr. ἔννοια) (po)misel, pojem, eden Valentinovih eonov: Tert.