Franja

košeninarji samostalnik
zoologija Tipulidae (družina žuželk) ▸ lószúnyogfélék, lószúnyogok

kraljevsk|i [é] (-a, -o) königlich, Königs- (par das Königspaar, družina die Königsfamilie, hiša das Königshaus, krona die Königskrone)
kraljevsko se zabavati sich königlich amüsieren

krastače samostalnik
zoologija Bufonidae (družina dvoživk) ▸ varangyfélék

krvenkovke samostalnik
botanika Lythraceae (družina rastlin) ▸ füzényfélék

kukavica samostalnik
1. Cuculus canorus (ptica) ▸ kakukk Kukavica nese jajca v gnezda različnih majhnih ptic pevk. ▸ A kakukk énekesmadarak fészkébe tojik.
Povezane iztočnice: navadna kukavica, trizoba kukavica, čeladasta kukavica

2. botanika Orchis (rastlina) ▸ kosborPovezane iztočnice: močvirska kukavica

3. (o uri) ▸ kakukkos óraUra s kukavico je padla na tla in se razbila. ▸ A kakukkos óra leesett a földre és összetört.

vôtre (le, la) [votr] pronom vaš

à la vôtre! na vaše (zdravje)!
je suis des vôtres sem z vami, se vam pridružujem, sodelujem z vami
les vôtres vaši, vaša družina

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

lôvski (-a -o)

A) adj. di, da caccia; venatorio:
lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
lovska dovolilnica licenza di caccia
lovska koča capanna di caccia
šah. lovska končnica finale di alfieri
lovska puška fucile da caccia
lovska škoda danni da selvaggina
lovska torba carniera
lovska trofeja trofeo (di caccia)
lovski čuvaj guardacaccia
lovski krst battesimo di cacciatore
lovski nož coltello da cacciatore
lovski pes cane da caccia
lovski rog corno da caccia
aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
lovsko leto stagione della caccia
lovski rezervat bandita
lovski suknjič cacciatora
gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

B) lôvska f pren.
ta je pa lovska questa è poi grossa

mal|i¹ (-a, -o) klein, Klein- (avto der Kleinwagen, delničar der Kleinaktionär, format das Kleinformat, kuhinjski aparat die Kleinküchenmaschine, das Kleingerät, lastnik der Kleineigentümer, oder die Kleinbühne, podjetnik der Kleinunternehmer, posnetek das Kleinbild, proizvajalec der Kleinerzeuger, varčevalec der Kleinsparer, industrija die Kleinindustrie, črka der Kleinbuchstabe, družina die Kleinfamilie, gozdna posest der Kleinwald, obrt das Kleingewerbe, plastika die Kleinplastik, orodje das Kleingerät, Kleinwerkzeug, plemstvo der Kleinadel, podjetje der Kleinbetrieb, das Kleinunternehmen, popravilo die Kleinreparatur)
mala matura mittlere Reife
mali človek der kleine Mann
mali kazalec pri uri: kleiner Zeiger, der Stundenzeiger
mala os matematika pri elipsi: die Nebenachse
mali krog matematika der Nebenkreis, Kleinkreis
mala vrata figurativno die Hintertür
po malem, z malim ➞ → malo

meinige moj, moja, moje; die Meinigen moji, svojci, družina (doma); das Meinige moj del

merjaščevke samostalnik
zoologija Caproidae (družina rib) ▸ disznófejűhal-félék

meščánski citadin, urbain; bourgeois; civil, civique

meščanska družina (hiša) famille ženski spol (maison ženski spol) bourgeoise
meščanska pravica droit moški spol civil (ali de cité)
meščanska vojna guerre ženski spol civile (ali intestine)
(po) meščansko oblečen vêtu (ali habillé) en citadin

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mój mon (množina mes) , (samost.) le mien

to je moj svinčnik c'est mon crayon à moi
moji (moja družina) les miens, ma famille
moje in tvoje le tien et le mien
po mojem (mnenju) à mon avis (ali opinion), selon moi

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

morske želve stalna zveza
zoologija Chelonioidea (družina želv) ▸ tengeri teknősfélék

morski kraljički stalna zveza
zoologija Apogonidae (družina rib) ▸ kardinálishal-félék

morski listi stalna zveza
zoologija Soleidae (družina rib) ▸ nyelvhalfélék

murene samostalnik
zoologija Muraenidae (družina rib) ▸ murénafélék