Franja

aristocratico

A) agg. (m pl. -ci)

1. aristokratski, žlahten, plemiški; gosposki, prefinjen, uglajen:
gusti aristocratici prefinjen okus

2. polit. aristokratski:
stato aristocratico aristokratska država

B) m (f -ca)

1. aristokrat

2. plemič, plemkinja

3. pristaš aristokratske stranke

Armenija samostalnik
(država) ▸ Örményország

arrigō -ere -rēxī -rēctum (ad in regere)

1. vzravna(va)ti, vzdigniti (vzdigovati), pokonci postaviti: arrectis in hastis praefigunt capita V., arrecti litore currūs V., pectora quorum (anguium) inter fluctus arrecta... superant undas V., arrectae squamae V., comas arrexit (leo) V. je naježil grivo, se je naježil, arrectae horrore comae V. nasršeni; arrigere aures Ter. uho nastaviti, suo mihi hic sermone arrexit aurīs Pl., arrectis auribus horrent quadrupedes O. z nastavljenimi ušesi, silent arrectisque auribus adstant V., arrectis luminibus V. z dvignjenimi očmi; constitit in digitos... arrectus V. vzpenši se na prste; v sramotilnem pomenu: arrectus penis Mart; od tod elipt. arrigere (sc. penem) spolovilo dvigniti, pohoten biti (na ženske): arrigere in aliquam Antonius ap. Suet., arrigere ad puellas Mart.; abs.: iam nisi per somnum non arrigis Mart.

2. pren.
a) duševno dvigniti, nape(nja)ti: arrexere animos Itali V. so ostrmeli, arrectae spes iuvenum V., arrecta cupido V. napeto pričakovanje, arrecta omni civitate, quanta fides amicis Germanici... T. ko je bila vsa država v napetem pričakovanju.
b) srce razigra(va)ti komu, koga (o)srčiti, (o)bodriti, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), podž(i)gati, razburiti (razburjati), (raz)dražiti: eos non paulum sua oratione Marius arrexerat S., consulis animus... paulum arrectus S., vetus certamen animos eorum arrexit S., libertas praeter spem data arrexit (sc. animos) L., arrectae stimulis irae V.; suos hortando ad virtutem arrigere S., arrecti ad bellandum animi sunt L.; z grškim acc.: his animum arrecti dictis V. ohrabreni. Od tod adj. pt. pf. arrēctus 3 dvignjen, kvišku stoječ, strm: auriculae Col., pleraque Alpium ab Italia... arrectiora sunt L.

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

asirski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Asiriji in Asircih) ▸ asszírPovezane iztočnice: Asirsko kraljestvo

āstō (adstō) -āre, āstitī (nam. adstetī)

1. stati pri (ob) čem, (zraven) stati; abs.: adstante atque audiente Italiā totā Ci., maximā frequentiā... civium adstante Ci., astante... ipso C. vpričo njega, super adstantium manibus in murum attollitur S. fr., arrectis auribus adsto V.; o rečeh: sedes relictae adstant V. stoje; kje? s krajevnim adv.: hic patrem astare aiebas? Ter.; z dat. ali samim abl.: ast. alicui Pl., adst. mediis aedibus, portis, vestibulo V., curru Sil., crepidinibus stagni T., mensae Mart., Suet.; z acc.: te astaret Plin. iun. (tudi: te artaret), ast. illum locum Prisc.; s praep.: ast. ante ostium, ante aedis Pl., ante aras adst. Lucr., adst. ante oculos V., iuxta genitorem adstat virgo V., ast. iuxta praesides deos Sen. tr., cum ad id spectator pugnae adstitisset (eques) L., adst. in conspectu alicuius Ci., ast. apud templa T., pro foribus adst. Suet.; pren.: certa quidem finis vitae mortalibus adstat Lucr. jih čaka.

2. occ.
a) (svetujoč, pomoč dajajoč) na (ob) strani stati (biti) komu, na roko biti (iti) komu: dum asto advocatus quoidam cognato meo Pl., amanti subparasitor, hortor, adsto Pl.
b) kot strežnik stati, streči pri čem: tibi servi multi ad mensam astant Naev. fr.

3. pokonci stati, kvišku moleti, štrleti: vix asto prae formidine Pl., cave, ne cadas, asta Pl., attoniti squamis adstantibus hydri V., (equus) arduus in moenibus adstans V., mihi... supra caput adstitit imber V. je stal = se je nagrmadil hudourni oblak (ta pf. prihaja sicer tudi od glag. adsisto), Phidias... fecit... Minervam Athenis, quae est in Parthenone adstans Plin.; pren.: astante ope barbaricā Enn. ap. Ci. ko je še (neoškodovana) stala... država.

Opomba: Sup. āstātum ali āstitum pri Prisc.; od tod pt. fut. act. āstitūrus: Aemil. Porcina ap. Prisc.

atenski pridevnik
tudi v zgodovinskem kontekstu (o Atenah) ▸ athéni

Atika samostalnik
1. zgodovina (starogrška regija in država) ▸ Attika

2. (pokrajina v Grčiji) ▸ Attika

atletsko prislov
1. (o atletiki) ▸ atlétika terén, atlétikailag, kontrastivno zanimivo ▸ atlétikaiOdkar se je atletsko upokojila, Brigita še nobenega tekmovanja ni spremljala tako zavzeto kot ravno letošnje OI. ▸ Mióta Brigita visszavonult az atlétikától, semmilyen versenyt sem kísért annyira lelkesen figyelemmel, mint az idei olimpiai játékokat.

2. (športno) ▸ atletikus, atlétikailagImel je atletsko grajeno telo. ▸ Atletikus testalkatú volt.Iščemo čim bolj napadalne in atletsko sposobne igralce. ▸ A minél támadóbb játékstílusú és atletikus képességekkel rendelkező játékosokat keressük.

autoritario agg. (m pl. -ri) avtoritaren, samovoljen:
stato autoritario avtoritarna država

Avstralija samostalnik
(država in celina) ▸ Ausztrália

Avstrija samostalnik
(država) ▸ AusztriaSopomenke: Republika Avstrija

Avstrijsko cesarstvo stalna zveza
zgodovina (država) ▸ Osztrák Császárság

Avstro-Ogrska samostalnik
zgodovina (država) ▸ Osztrák-Magyar állam
Sopomenke: Avstro-Ogrsko cesarstvo

Avstro-Ogrsko cesarstvo stalna zveza
zgodovina (država) ▸ Osztrák-Magyar Birodalom, Osztrák-Magyar Császárság
Sopomenke: Avstro-Ogrska

avtoritáren autoritaire

avtoritarna država Etat moški spol autoritaire
avtoritaren princip principe moški spol de l'autorité

avtoritativen pridevnik
1. (odločen; vpliven) ▸ autoritatív, autoriterČlovek lahko sklepa, da je gospod župan preveč avtoritativen in se ga svetniki bojijo. ▸ Feltételezhető, hogy a polgármester úr túlzottan autoriter, és a tanácstagok félnek tőle.

2. (zanesljiv; verodostojen) ▸ autoritatív, hitelesLiteratura na to vprašanje ne zmore dati avtoritativnega in dokončnega odgovora. ▸ Erre a kérdésre az irodalom nem tud hiteles és végleges választ adni.

3. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoriter, parancsuralmiKitajska pozna zelo avtoritativen hierarhični sistem vladavine. ▸ Kínára a rendkívül autoriter, hierarchikus kormányzási rendszer jellemző.

Azerbajdžan samostalnik
(država) ▸ Azerbajdzsán

Babilonija samostalnik
zgodovina (antična država) ▸ Babilónia

Bahami samostalnik
(država) ▸ Bahamák
Sopomenke: Bahamski otoki, Bahamsko otočje