Franja

μοῖρα¹, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja, sreča (= ἐσθλὴ μοῖρα, oppos. ἀμμορίη Od. 20, 76), nesreča, smrt (= μοῖρα θανάτου), οὐ γάρ πώ τοι μοῖρα θανεῖν ni ti še usojeno umreti, μοῖρ' ἐστί usojeno je, μοῖρα ἔχει με usojeno mi je, τῇ σεωυτοῦ μοίρῃ περίεις tvoja sreča te je rešila, καθημερία μοῖρα usoda današnjega dne, πρὸς διπλῆς μοίρας po dvojni (smrtni) usodi; θεία μοῖρα božja odredba (volja). 5. čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje, ἐν μοίρᾳ εἰμί sem spoštovan, ἐν οὐδεμιῇ μοίρῃ ἄγω τινά prav nič ne cenim koga.

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

πρόσχημα, ατος, τό (προ-έχω) kar kdo pred seboj drži: 1. kras, lišp, lepotičje, sijaj, ponos τινός, dostojanstvo. 2. izgovor, pretveza, slepilo, πρόσχημα ποιέομαι izgovarjam se, delam se, kakor da, na videz kaj delam ὡς; πρόσχημα (abs. acc.) pod pretvezo.

πρυτανεία, ἡ, ion. πρυτανηΐη (πρυτανεύω) služba (dostojanstvo) pritana, predsedstvo v zboru, vrhovno poveljništvo, ki se je vsak dan menjavalo.

σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.

σεμνότης, ητος, ἡ (σεμνός) dostojanstvo, vzvišenost, resnobnost NT, veličastvo, slovesnost, svečanost; sijaj, ponos.

σχῆμα, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.

τόπος, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.

χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.