Franja

tŕg marché moški spol , place ženski spol (publique), place du marché, débouché moški spol ; bourg moški spol

denarni trg marché monétaire (ali financier)
knjižni trg marché du livre
notranji, domači trg marché intérieur (ali national)
perutninski trg marché à la volaille
ribji trg marché aux poissons
sadni trg marché aux fruits
starinarski trg marché aux puces
svetovni trg marché mondial
trg za volno marché lainier (ali de la laine)
zelenjavni trg marché aux légumes
žitni trg marché des céréales (ali aux grains)
skupni trg le Marché commun
iti na trg aller au marché
dati produkt na trg lancer (ali mettre) un produit sur le marché
oskrba trga approvisionnement moški spol du marché
preplaviti trg inonder le marché
Prešernov trg Place Prešeren

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.

trzávica (-e) f

1. sussulto; tic

2. pren. convulsione:
v domači mir segajo trzavice sveta la pace domestica è turbata dalle convulsioni del mondo esterno

tutelare² agg.

1. pravo varstven:
giudice tutelare varstveni sodnik

2. varovalen, ki varuje, varuh:
l'angelo tutelare della casa domači angel varuh

učitelj moški spol (-a …) der Lehrer (cerkveni Kirchenlehrer, domači Hauslehrer, Privatlehrer, osnovnošolski Grundschullehrer, Volksschullehrer, plavalni Schwimmlehrer, plesni Tanzlehrer, pomožni Hilfslehrer, smučarski Skilehrer, srednješolski Mittelschullehrer, strokovni Fachlehrer, fizike Physiklehrer, glasbe Musiklehrer, kemije Chemielehrer, klavirja Klavierlehrer, latinščine Lateinlehrer, nemščine Deutschlehrer, pomožne šole Hilfsschullehrer, risanja Zeichenlehrer, tehničnega pouka Werklehrer, telovadbe Sportlehrer, tujega jezika Sprachlehrer, zgodovine Geschichtslehrer), die Lehrkraft
univerzitetni učitelj der Hochschullehrer
učitelj pripravnik der Junglehrer, Probelehrer, der Lehramtsanwärter, der Studienreferendar
učitelji množina Lehrer množina, Lehrkräfte množina, die Lehrerschaft
izobraževanje učiteljev die Lehrerausbildung
izdaja za učitelje die Lehrerausgabe
izobraževanje učiteljev die Lehrerbildung, dodatno: die Lehrerfortbildung
pomanjkanje učiteljev der Lehrermangel
združenje učiteljev der Lehrerverband
| svoj. prid.: učiteljev

učitelj, -ica instituteur, -trice moški spol, ženski spol , maître, -esse moški spol, ženski spol (d'école) , (gimnazije, univerze) professeur moški spol

domači učitelj précepteur, -trice moški spol, ženski spol
glasbeni (jahalni, klavirski, petja, plavalni, plesni, telovadni) učitelj professeur de musique (d'équitation, de piano, de chant, de natation, de danse, de gymnastique)
strokovni učitelj professeur spécialisé

učítelj teacher; instructor; master

domači učítelj (private) tutor, preceptor; (osnovne šole) primaryschool (ali primary) teacher, (višje šole) secondary-school (ali secondary) teacher, schoolmaster
učítelj jezikov (foreign) language teacher, teacher of foreign languages
učítelj mečevanja fencing master

učítelj (-a) | -ica (-e) m, f maestro (-a), insegnante; pedagogo (-a), docente, professore (-essa); pren. guida:
plesni učitelj maestro di ballo
učitelj govorništva retore
univerzitetni učitelj docente (universitario)
pren. učitelj ljudstva guida e maestro del popolo
šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar voglia di lavorar, saltami addosso
zgodovina je učiteljica življenja la storia è maestra di vita; historia vitae magistra
domači učitelj precettore, istitutore
cerkveni učitelji Dottori della Chiesa

učítelj, učíteljica (osnovne šole) maestro m , -a f (de primera enseñanza) ; (državne višje šole) (v Španiji) catedrático m de instituto; profesor m , -ra f ; (pedagoške akademije, univerze) catedrático m

domači učitelj preceptor m, profesor m particular
glasbeni (jahalni, klavirski plavalni, plesni, petja, telovadni) učitelj profesor m de música (de equitación, de piano, de natación, de baile, de canto, de gimnasia)

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

vrab|ec moški spol (-ca …) der Spatz, živalstvo, zoologija der Sperling (domači Haussperling, laški Italiensperling, španski/travniški Weidensperling, poljski Feldsperling, rjavohrbti Braunrückengoldsperling)
skalni vrabec Steinsperling
snežni vrabec der Schneefink
|
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
to že vrabci čivkajo die Spatzen pfeifen es von allen Dächern

vrábec (-bca) m

1. zool. passero (Passer Italiae):
domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
glej ga (no) vrabca caspita!

vulgar [vʌ́lgə]

1. samostalnik

the vulgar (preprosto) ljudstvo

2. pridevnik (vulgarly prislov)
ljudski; splošen, običajen, preprost; nedostojen, nespodoben, prostaški, vulgaren, trivialen, nevzgojen, neizobražen

Vulgar Era krščanska era
the vulgar tongue domači, ljudski jezik; šaljivo surove, grde besede
a vulgar fellow neotesanec, surovina
vulgar fraction matematika navaden (pravi) ulomek
the vulgar herd (preprosto) ljudstvo
a vulgar joke nespodobna šala
vulgar superstitions splošno praznoverje

vzgojítelj educator; pedagogue; tutor

domači vzgojítelj home tutor

vzgojítelj (-a) | -ica (-e) m educatore (-trice); (v zavodu) prefetto:
vzgojiteljica v otroškem vrtcu maestra d'asilo
domači vzgojitelj precettore

vzgojítelj, vzgojíteljica educador m , -ra f ; pedagogo m , -ga f

domači vzgojitelj preceptor m, profesor m particular
domača vzgojiteljica institutriz f, profesora f particular

zakol [ô] moški spol (-a …) die Schlachtung (domači Hausschlachtung, prisilni Notschlachtung, na črno Schwarzschlachtung)
… za zakol Schlacht-
(kokoš das Schlachthuhn)
zrel za zakol schlachtreif
dan zakola der Schlachttag

zapòr prison ženski spol, familiarno taule ženski spol ali tôle ženski spol , emprisonnement moški spol , détentionf , (vojaški) arrêts moški spol množine , (v šoli) retenue ženski spol

domači, hišni zapor résidence surveillée
preiskovalni zapor détention préventive, prévention ženski spol
samotni zapor (samica) emprisonnement (ali détention) cellulaire, cachot moški spol
biti v zaporu être en prison, être détenu (ali emprisonné), faire de la prison
biti obsojen na zapor être condamné à la prison, être puni de prison

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive