Franja

réd

1. (urejenost) orden m ; regla f

v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
zaradi reda para el buen orden
po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
besedni red orden de las palabras
dnevni red orden del día (tudi fig)
hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
javni red orden público
socialni red orden social
vozni red horario m de trenes
vrstni red sucesión f, orden m
cesta I. reda carretera f de primer orden
izpitni red reglamento m de exámenes
cestni prometni red reglamento m de tráfico
v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
ne biti v redu (teh) no funcionar
biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
dati na dnevni red incluir en el orden del día
črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
preiti na dnevni red pasar al orden del día
držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
iti v gosjem redu ir en fila india
motiti red perturbar (ali alterar) el orden
pozvati k redu llamar al orden
prinesti red v kaj poner orden en a/c
priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
(zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

3. (cerkveni itd.) orden f

meniški redovi órdenes f pl monásticas
malteški red orden f de Malta
nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
viteški red orden f de caballería
templjarski red orden f del Temple
stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

4. (šolska ocena) nota f

prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas

réd -a m., лад ла́ду ч., поря́док -дку ч.; о́рден -а ч.

• dnévni réd поря́док де́нний
• vózni réd ро́зклад ру́ху

rentrée [rɑ̃tre] féminin vračanje, vrnitev (domov); vrnitev igralca na oder (po prekinitvi); ponoven začetek (kake dejavnosti, zlasti po počitnicah); ponovna otvoritev; spravilo; pobiranje (davkov); karte, ki se vzamejo v zameno iz talona; pluriel zbrani denar; vrnjeno blago (roba)

rentrée des foins, d'une récolte spravilo sena, letine
rentrée des classes začetek šolskega leta, šole (po počitnicah)
rentrées pluriel fiscales pobrani davki
rentrée journalière dnevni izkupiček
rentrée parlementaire ponoven sestanek parlamenta (po počitnicah)
d'une rentrée difficile težko izterljiv
la rentrée des voitures à Paris, à la fin du weekend vračanje avtomobilov v Pariz, ob koncu tedenskega oddiha
l'acteur a fait sa rentrée sur la scène igralec se je vrnil na oder (v svojo dejavnost)

rit|em moški spol (-ma …) der Rhythmus (tudi glasba, medicina) (delovni Arbeitsrhythmus, dnevni Tagesrhythmus, srčni Herzrhythmus, življenjski Lebensrhythmus)
priti iz ritma aus dem Takt kommen

rúdnik mine ženski spol

neglobok rudnik, dnevni kop minière ženski spol, mine à ciel ouvert
bakrov (kositrov, srebrov, zlat) rudnik mine de cuivre (d'étain, d'argent, d'or)
premogov rudnik mine de charbon, charbonnage moški spol
rudnik rjavega premoga mine de houille, houillère ženski spol
solni rudnik mine de sel (gemme)
rudnik urana mine d'uranium
žveplov rudnik mine de soufre, soufrière ženski spol
izkoriščanje rudnika exploitation ženski spol d'une mine
delati v rudniku travailler à la mine

sklicatelj samostalnik
(pobudnik; organizator) ▸ összehívó Sklicatelj v vabilu predlaga dnevni red in praviloma tudi vodi sestanek. ▸ A gyűlés összehívója a meghívóban javaslatot tesz a napirendre, és rendszerint maga is vezeti az értekezletet.

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

sprehòd promenade; walk; (izletek) outing

iti na sprehòd to go for a walk, to take a walk
hočete se peljati z menoj na sprehòd? would you like me to take you for a drive?
dnevni sprehòd daily walk, (pogovorno, za zdravje) constitutional
moj najljubši sprehòd my favourite walk
napraviti kratek sprehòd po parku to take a turn in the park
vzeti, peljati koga na sprehòd to take someone for a walk

stampa f

1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku

2.
stampe pl. ptt tiskovine

3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad

4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk

5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin

8. foto kopiranje

9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

stint¹ [stint] samostalnik
meja, omejitev; določen, dodeljen del dela (posla); predpisana mera; delež, določena vsota

without stint, with no stint brez omejevanja, brez varčevanja truda ali denarja
to do one's daily stint opraviti svoj dnevni obrok dela
to exceed one's stint prekoračiti svoj delež
he laboured without stint nobenega truda se ni bal pri delu

strip¹ [strip] samostalnik
dolg in ozek trak ali kos (zemljišča itd.)
aeronavtika pista, pomožno vzletišče; strip, risana zgodba z besedilom; (filatelija) vrsta (treh ali več) znamk
tehnično valjano tračno jeklo
ameriško plenjenje, ropanje
ameriško opustošenje, porušenje

air strip, landing strip letalska (pomožna) pista
comic strip komičen strip
flight strip pista za zasilni pristanek
strip mining ameriško, mineralogija dnevni kop

šíht shift; turn

dnevni šíht day shift
nočni šíht night shift
delo v šíhtih shift work
delati v šíhtih to work in shifts

štev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Zähler (časovni Zeitzähler, električni Stromzähler, Geigerjev Geigerzähler, kilometrski Kilometerzählwerk, dnevni kilometrski Tageskilometerzähler, novčični Münzzähler, odštevalni električni Stromzwischenzähler, Zwischenzähler, plinski Gaszähler, prekatni Kammerzähler, prevesni Kippzähler, impulzov Gesprächszähler, kilometrov Kilometerzähler, korakov Schrittzähler, Schrittmesser, vrstic Zeilenzähler, toplotni Wärmezähler, vodni Wasserzähler), die Uhr (za vodo Wasseruhr), Zähluhr, [Meßuhr] Messuhr; samo tehnika das Zählwerk
stanje števa der Zählerstand

tákle (tákale, tákole) adj. (tak, takšen) così, siffatto (-a); questo (-a):
takale poroka je na vasi velik dogodek nel contado un matrimonio così è avvenimento importante
dnevni red je takle l'ordine del giorno è questo

tàpēt -éta m (gr. tapes) tapet, preproga: zidovi su presvučeni ljubičastim -ima; staviti, iznijeti što na tapet spraviti kaj na dnevni red kot predmet pogovora; biti na -u biti na dnevnem redu kot predmet pogovora

Tapet, das, aufs Tapet bringen/kommen spraviti/priti na dnevni red/na tapeto

taux [to] masculin tečaj, kurz, (obrestna) mera, kvota; (določena) cena, tarifa, pristojbina; stopnja; odstotek; številka; razmerje

taux légal po zakonu določena obrestna mera
taux de 4 pour cent (4%) štiriodstotne obresti
taux du blé cena žita
taux d'amortissement amortizacijska kvota
taux des actions tečaj delnic
taux de, du change menjalni tečaj
taux de la cote du jour (borza) dnevni tečaj
taux d'imposition davčna mera
taux d'escompte diskontna mera
taux de mortalité odstotek umrljivosti
taux de sucre dans le sang kvota sladkorja v krvi
mettre à même taux enako ceniti
prêter au taux de 5 pour 100 (5%) posoditi na petodstotne obresti, à un taux usuraire na oderuške obresti

tečaj³ moški spol (-a …) menjalniški, devizni ipd.: der Kurs (denarni Geldkurs, dnevni Tageskurs, menjalni Devisenkurs, Wechselkurs, obračunski Umrechnungskurs, prodajni Verkaufskurs, srednji Mittelkurs)
… tečaja Kurs-
(določitev die Kursfestsetzung, korektura die Kurskorrektur, krepitev die Kurserholung, nenaden/močen padec der Kurssturz, nihanje die Kursschwankung, odklon od tečaja die Kursabweichung, ohranitev die Kurshaltung, padec der Kurseinbruch, sprememba die Kursänderung)
padec tečajev na borzi der Börsensturz