Franja

zapírati (-am) | zapréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. chiudere:
neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
zapirati z zamaški tappare
zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle

2. precludere, impedire:
sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare

3. rinchiudere:
zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori

4. imprigionare, incarcerare:
zapirati ljudi imprigionare la gente

5. pog. med. costipare, astringere:
ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
pren. zapreti trudne oči spirare
pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
zapreti usta tacere
zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
zapreti s pregradami transennare

B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo

C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. chiudersi, rinchiudersi:
vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza

2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
rana se zapira la ferita si sta rimarginando
vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa

zasledovánje persecución f ; acosamiento m

divje zasledovanje caza f
kazenskopravno zasledovanje enjuiciamiento m; formación f de causa

zvoni|ti (-m)

1. zvon: läuten, klingen, tönen; (eine Glocke) ertönen lassen, läuten
divje zvoniti Sturm läuten
zvoniti mrliču (einen Toten) ausläuten, die Totenglocke läuten
zvoniti za začetek/konec česa (etwas) einläuten/abläuten, ausläuten
figurativno zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

2. telefon, zvonec na vratih: klingeln, läuten, močno schrillen

3. zvonček, kravji zvonec: bimmeln

4.
zvoni mi v ušesih die Ohren klingen mir

žit|o srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Getreide (jaro Sommergetreide, krmno Futtergetreide, poležano Lagergetreide, semensko Saatgetreide); die Kornfrucht, das Korn
krušno žito das Brotgetreide, die Brotfrucht
ozimno žito das Wintergetreide, der Winterweizen, die Winterung
divje žito (orjaška bilnica) der Riesen-Schwingel
… žita Getreide-, Korn-
(cena der Getreidepreis, izvoznica die Getreideausfuhrland, pridelovanje der Kornbau, der Kornanbau, Getreideanbau, vrsta die Getreidesorte, die Getreideart)
izdelek iz žita das Getreideprodukt
… za žito Getreide-, Korn-
(bunker der Korntank, silos der Getreidespeicher, das Getreidesilo, mlin die Getreidemühle)
trgovina z žitom der Getreidehandel

živál animal; (štirinožna) beast

divje živáli wild animals (ali beasts) pl
domača živál domestic animal
tovorna živál beast of burden, pack animal
mučitelj živáli tormentor of animals
mučenje živáli cruelty to animals
krotilec divjih živáli wild animal tamer
društvo za zaščito živáli Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals, (krajšava: RSPCA)
reja živáli animal breeding
nauk o živálih zoology

živál (-i) f

1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame

2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta

živeč pridevnik
1. (živ) ▸ élőOdkrili so njegove še živeče potomce. ▸ Felkutatták a még élő leszármazottait.

2. (o bivanju) ▸ élőV bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. ▸ A közelben élő lakosok panaszkodnak, hogy az éjszakai pihenésüket zavarják.
Nekateri te divje živeče konje uvrščajo med ponije, saj so visoki le od 135 do 145 cm in težki največ 400 kg. ▸ Néhányan ezeket a vadon élő lovakat a pónik közé sorolják, mivel csak 135–145 cm magasak és a súlyuk nem haladja meg a 400 kg-ot.
Po njegovih besedah so tam živeči rojaki zelo aktivni in povezani med sabo. ▸ Elmondta, hogy az ott élő honfitársak nagyon aktívak és szoros kapcsolatban vannak egymással.

ἀγρι-έλαιος, ου, ἡ divja oljika (adi.: iz divje oljike).

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἀπειροκαλία, ἡ neokusnost, nepoznanje lepega, sirovost, sirovo vedenje, ἀπειροκαλία καὶ φωναί divje vpitje.

δῑνεύω [impf. iter. δινεύεσκον] ion. δῑνέω 1. trans. v krogu vrtim, obračam, sučem, vihtim okrog, gonim, podim v krogu, ὄμμα obračam oči, divje gledam. 2. intr. in pass. vrtim se v krogu, sučem se, krožim ἵπποι, pohajam okrog, rajam, vihram, vejem, hodim, klatim se po.

θηροβολέω (βάλλω) poet. zadenem, ubijam divje živali.

θηρο-τρόφος 2 ki redi divje živali.

ἴξαλος, ὁ [Et. kor. aig', skočiti, gl. ἴχνος] ep. pridevek divje koze, kozel, kozorog; po drugi razlagi: okreten, hiter.

Ἰχθυο-φάγοι, οἱ ribojedci, divje pleme ob Rdečem morju.

ὀπός¹, ὁ sok (rastlin, posebno divje smokve).

πρέπω 1. odlikujem se, διὰ πάντων pred, μετὰ πᾶσι med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem τινί τι, τινὶ μορφῇ, ὡς τύραννος εἰσορᾶν, πρέπει ὥστε θηρὸς ἀγραύλου φόβη podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam πρέπον τοῦ δαίμονος = ἄξιος; nav. impers. πρέπει spodobi se, primerno je, verjetno je τινί, inf. ali acc. c. inf.

ταυρόω (ταῦρος) 1. act. izpreminjam v bika. 2. pass. poet. divje (srepo, strmo) gledam ὄμμα τινά.

τέμνω [Et. iz tm̥-nō, slov. tnala, strslov. tьną, tęti, razklati, cepiti. – Obl. fut. τεμῶ, τεμοῦμαι, aor. ἔτεμον, ἐτεμόμην, pf. τέτμηκα, pass. pf. τέτμημαι, aor. ἐτμήθην, fut. τμηθήσομαι, fut. 3 τετμήσομαι, adi. verb. τμητός, τμητέος; ep. ion. τάμνω, aor. ἔταμον, τάμον, cj. 3 sg. τάμῃσι, inf. ταμέειν, med. aor. ἐταμόμην; ep. τέμω in τμήγω, pt. aor. 1 τμήξας, aor. 2 act. ἔτμαγον, pass. 3 pl. ἔτμαγεν]. I. act. in pass. režem 1. o zdravniku: režem, izrezujem; pass. pustim, da mi izrežejo rano, τμήμα τέμνομαι urežejo me. 2. razrežem, δίχα razdelim na dva dela, κατά τι razdelim v (na) kaj, τετμημένος ἐξ ἑνὸς δύο iz enega na dva dela razdeljen; pos. a) razrežem, razdelim δέρμα, κρέα, ἰχθῦς, κατὰ μέλη razkosam; b) razsekam, prebodem, ranim χρόα χαλκῷ; c) zakoljem κάπρον Διί (Zevsu na čast); ὅρκια πιστά prisegam (z daritvijo) zvestobo, sklenem trdno zavezo (pogodbo) θάνατόν τοι ὅρκια ἔταμον tebi v smrt sem sklenil zavezo; abs. τάμνω τινί sklenem s kom pogodbo; τομήν povzročim razkol (razpor). 3. odrežem a) σῖτον kosim, žanjem; (po)sekam δένδρεα, δρῦν, ξύλα; z dvojn. acc. ἐρινεὸν τάμνε ὄρπηκας z divje smokve je odsekal mlade vejice; τρίχας, πλόκον itd. strižem; odsekam κεφαλήν, κάρα, τράχηλον; b) izrežem ἱμάντας ἔκ τινος, βέλος ἐκ μηροῦ; τέμενός τινι oddelim, odrežem, nakažem; o rekah: ločim, delim Λιβύην. 4. obrežem, obsekam δούρατα; pren. opustošim χώραν, γῆν, τῆς γῆς opustošim kos zemlje. 5. izkopljem ὀχετούς, napravim ὁδόν, ὁδὸς τετμημένη uglajena pot. 6. (pre)režem (zrak ali vodo), vozim se, peljem se, prepotujem κύματα, θάλασσαν, ὁδόν krenem po poti, τὴν μεσόγαιαν τῆς ὁδοῦ po sredini, μέσον krenem po srednji poti. II. med. 1. (raz)režem, (raz)sekam, koljem zase; orjem (sebi), λίθους obdelujem, lomim. 2. odrežem, posekam zase, ὅρκια sklenem zavezo. 3. ulovim, polovim, odženem si kaj, ἀμφὶ βοῶν ἀγέλας odrežem na obeh straneh, prestrižem, polovim.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.