Franja

poostrítev (-tve) f pren. inasprimento, aggravamento, rincrudimento, recrudescenza; esasperazione:
poostritev kazni aggravamento della pena
poostritev discipline inasprimento della disciplina

potapljanje na dah stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadtüdős búvárkodás
Sopomenke: potapljanje na vdih, potapljanje na dih, prosto potapljanje

potapljanje na dih stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadtüdős búvárkodás, szabadmerülés
Sopomenke: potapljanje na dah, potapljanje na vdih, prosto potapljanje

potapljanje na vdih stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadtüdős búvárkodás, szabadmerülés
Sopomenke: potapljanje na dah, potapljanje na dih, prosto potapljanje

pozívati (-am) | pozváti (-zôvem)

A) imperf., perf.

1. chiamare; richiamare; invitare; incitare:
pozivati k uporu chiamare, incitare alla rivolta
pozivati k disciplini richiamare alla disciplina

2. jur. citare (in tribunale); voj. chiamare (alle armi):
pozivati na pomoč chiamare, invocare aiuto

B) pozívati se (-am se) | pozváti se (-zôvem se) imperf., perf. refl. (sklicevati se) richiamarsi; appellarsi, fare appello (a)

prō-lābor -lābī -lāpsus sum (prō in lābī)

I.

1. naprej zdrsniti (zdrsávati, zdrsováti), zdrkniti (zdrkávati, zdrkováti), (z)drseti, (z)drčati, smukniti (smukati), pomakniti (pomikati) se, (z)rušiti se: serpens prolabitur Ci. poet., alii (sc. elephanti) clunibus subsidentes prolabebantur L.

2. metaf.
a) zabresti, zaiti (zahajati), pri(haja)ti kam: Val. Max. idr., huc libido est prolapsa Ci., ad istam orationem Ci., longius Ci. postajati dolgovezen, ad superbiam T., ad iurgia T. spreti se, in misericordiam L. vdati (predati, prepustiti) se usmiljenju.
b) (o besedi) zdrkniti, uiti, uteči: ab aliqua cupiditate prolapsum verbum Ci. —

II.

1. dol zdrkniti, zdrkati (zdrkavati, zdrkovati), spodrsniti (spodrsavati), zdrsniti (zdrsavati), (dol) pasti (padati): velut si prolapsus cecidisset L., prolabens ex equo L., prolabi per caput (sc. equi) L., ex arbore Plin., in cloacae foramen Suet., matris prolapsus ab alvo O.; occ. (z)rušiti se, podreti (podirati) se, razpasti (razpadati): cum aedes Iovis vetustate … prolaberetur N., prolapsa Pergama V.

2. metaf.
a) grešiti, pregrešiti se, zabloditi: cupiditate, timore Ci., regni cupiditate L.
b) propasti (propadati): prolapsa disciplina L., prolapsum clade imperium Romanum L., rem prope prolapsam (pokvarjeno) restituit L., ita prolapsa est iuventus, ut … Ci., dites olim familiae studio magnificentiae prolabebantur T.

prōlūdium -iī, n (prōlūdere) predigra, predhodna vaja, predvaja: inter cotidiana proludia exercitus Amm., cum exercere proludia disciplinae castrensis philosophus cogeretur Amm., militari cultu ac disciplina proludiisque continuis rei castrensis et armaturae Amm., cumque multiformiter quasi in proludiis negotium spectaretur Amm.

prosto kotalkanje stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ szabadprogram

prosto potapljanje stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadmerülés
Sopomenke: potapljanje na dah, potapljanje na dih, potapljanje na vdih

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

rahljáti (-ám)

A) imperf.

1. ammorbidire, rendere soffice;
rahljati zemljo erpicare
rahljati blazine sprimacciare

2. pren. allentare, attenuare:
rahljati disciplino, moralo allentare la disciplina, la morale
rahljati komu možgane esercitare il cervello di qcn.

B) rahljáti se (-ám se) imperf. refl. allentarsi;
živci se mu rahljajo è nervoso, eccitabile, ha i nervi a fior di pelle

rastlinska fiziologija stalna zveza
(disciplina biologije) ▸ növényélettan

razrahljáti (-ám) perf.

1. smuovere, scuotere

2. allentare (tudi pren.):
razrahljati disciplino allentare la disciplina
razrahljati živce rendere nervoso, innervosire
razrahljati zdravje intaccare la salute

redóvniški religieux, claustral, monastique, monacal

redovniška disciplina discipline ženski spol claustrale (ali monastique, monacale), observance ženski spol
redovniško življenje vie ženski spol monastique

relâché, e [rəlɑše] adjectif zrahljan

style masculin relâché mlahav, medel slog
discipline féminin relâchée zrahljana disciplina
morale féminin relâchée razbrzdana, zrahljana morala

relâcher [rəlɑše] verbe transitif zrahljati (vrv, struno); omiliti, zmanjšati; olajšati; izpustiti (jetnika); verbe intransitif napraviti vmesni postanek

se relâcher zrahljati se (vrv, disciplina); omiliti se (vreme); popustiti (bolečina); zapustiti se (oseba), postati nemaren, zanemariti se
relâcher les muscles popustiti, sprostiti mišice
relâcher l'intestin olajšati izpraznjenje črevesja
relâcher un prisonnier izpustiti ujetnika
ne rien relâcher de ses prétentions nič ne popustiti od svojih zahtev
le navire dut relâcher dans une île ladja je morala med vožnjo pristati na nekem otoku
se relâcher dans son travail popustiti v svojem delu
cet élève se relâche ta učenec se zanemarja

re-maneō -ēre -mānsī -mānsum (re in manēre)

1. osta(ja)ti, zaosta(ja)ti: ferrum in corpore remanserat N., remanere ad urbem cum imperio C., Romae C., Ci., domi Ci., N., in Galliā C.; abs.: Catulus remansit Ci.

2. dolgo (dolgotrajno), večno osta(ja)ti, vztrajati: animi remanent post mortem Ci., equi eodem remanent vestigio C., longius anno uno in loco remanere C.; metaf.: Rhodiorum usque ad nostram memoriam disciplina … et gloria remansit Ci. se je obdržala, in duris remanens amicus O. vztrajajoč, in quā muliere … vestigia antiqui officii remanent Ci. so ohranjeni, so se ohranili; s predik. adj.: pars integra remanebat C. je ostala nedotaknjena, cela, quae (sc. potentia senatūs) gravis et magna remanebat Ci., remanebis indefessus Aug.

reprobātrīx -trīcis, f (reprobāre) zavračalka, zametovalka: superbiae (sc. disciplina) Tert.

rigorózen rigorous; strict

rigorózna pravila strict rules pl
rigorózna disciplina strict discipline

ritmična gimnastika stalna zveza
(športna disciplina) ▸ ritmikus gimnasztika