Franja

velja|ti¹ (-m)

1. gelten (kot als, für za), Gültigkeit haben, gültig sein

2. pravo in Geltung stehen/sein; (delovati/fungirati) wirksam sein
pravo ko začne veljati mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten (des)
začeti veljati zakon, predpis: in Kraft treten
prenehati veljati außer Kraft treten
ne veljati več außer Geltung sein, außer Kraft sein
veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
leto, za katero velja poročilo das Berichtsjahr

3.
figurativno veljati za gelten als (veljati za demokrata als Demokrat gelten)

4.
velja! abgemacht!

versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)

I. act. in pass.

1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.

2. occ.
a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.

3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.

4. occ.
a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —

II. med.

1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.

2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.

3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci.

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

virtud ženski spol čednost, vrlina; (zdravilna) moč; sposobnost; notranja moč; pravičnost

hacer de necesidad virtud (fig) iz sile delati vrlino
tener virtud imeti učinek, učinkovati, delovati
en virtud de po, zaradi, na osnovi
en virtud de lo cual zaradi tega
varilla de virtudes čarodejna paličica, bajalica

vključujóč

A) (v adv. rabi) inserendo; includendo

B) vključujoč se (v adv. rabi) inserendosi; aderendo; intervenendo:
delovati v državnem (domačem) okviru, vendar vključujoč se v sodobne svetovne tokove operare nell'ambito nazionale pur inserendosi nelle moderne correnti mondiali

vpliva|ti (-m) na kaj/koga: (etwas/jemanden) beeinflussen, [Einfluß] Einfluss ausüben, [Einfluß] Einfluss nehmen auf; (delovati) einwirken (auf); (imeti posledice) sich auswirken (auf), hineinwirken (in), eine Auswirkung haben auf, samo figurativno hineinspielen in
pomirjevalno vplivati Öl auf die Wellen gießen
vplivati na vreme wetterwirksam sein
ki se da nanj vplivati [beeinflußbar] beeinflussbar
ki nanj dolžina dneva ne vpliva tagneutral
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki vpliva na vreme wetterwirksam

vzvráten retroactive

z vzvrátno močjo with retroactive effect (od from), retroactively
vzvrátno delovati to react; to retroact

Werk, das, (-/e/s, -e)

1. delo, das Werk meiner Hände delo mojih rok; gute Werke dobra dela; das Werk lobt den Meister po delu se mojster pozna; (Schöpfung) stvaritev

2. (Fabrik) tovarna, obrat

3. (Mechanismus) von Uhren usw.: kolesje, mehanizem; naprava am Werke sein biti na delu, delovati, udejstvovati se; ans Werk gehen/sich ans Werk machen lotiti se dela; ins Werk setzen izpeljati; zu Werke gehen delovati, ravnati, postopati, lotiti se (česa), začeti

wet blanket [wétblæŋkit]

1. samostalnik
figurativno mrzla prha (tuš), dušilo; kvarilec veselja, dobrega razpoloženja

to be (like) a wet blanket figurativno delovati kot mrzla prha, kot mrzel tuš
to put (ali to throw) a wet blanket on s.th. figurativno ohladiti kaj

2.

to wet-blanket prehodni glagol strezniti

wirksam učinkovit; učinkujoč; Philosophie delujoč; [Beschluß] Beschluss usw.: veljaven; Elektrizität efektiven; Technik aktiven; wirksam werden učinkovati, začeti veljati; wirksam sein delovati/fungirati/veljati

Wirkung, die, (-, -en) delovanje, učinkovanje, učinek, efekt; Recht veljava; mit sofortiger Wirkung Recht s takojšnjo veljavo; Wirkung haben delovati, učinkovati

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten

zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.

zborovodja samostalnik
(vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezetőPri tem sta še kako pomembna sodelovanje s skladatelji in obenem prizadevanje, da te stvaritve predstavimo občinstvu doma in v tujini, je povedala zborovodja, ki z zborom sodeluje od njegove ustanovitve. ▸ Mindennél nagyon fontos a zeneszerzőkkel való együttműködés és az arra való törekvés, hogy az alkotásokat a hazai és a külföldi közönség elé tárjuk, mondta el a karnagy, aki az énekkarral annak megalapítása óta együttműködik.

zborovodja samostalnik
(vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezető

ZN samostalnik
(Združeni narodi) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: OZN, Organizacija združenih narodov, Združeni narodi
Povezane iztočnice: Generalna skupščina ZN, Varnostni svet ZN

žvêplo azufre m

delovati z žveplom na azufrar
spojiti z žveplom sulfurar

отказ m odklonitev, zavrnitev, odklonilni odgovor; (glasb.) razveznik;
действовать без отказа brezhibno delovati (stroj);
вагон набит до отказа vagon je nabito poln, prenapolnjen