Franja

kupíti acheter, acquérir, faire l'achat de

kupiti na debelo (na drobno) acheter en gros (au détail)
kupiti na kredit acheter à crédit
kupiti iz prve roke acheter de première main
kupiti poceni (drago) acheter bon marché (cher)
kupiti za gotovino (na obroke) acheter (au) comptant (à tempérament)
kupiti mačka v vreči (figurativno) acheter chat en poche

kupíti comprar; adquirir

kupiti kaj od koga comprar a/c a alg
kupiti na debelo (na drobno) comprar al por mayor (al por menor)
kupiti na kredit (na račun) comprar a crédito (a cuenta)
kupiti vse vprek comprar en bloque
kupiti iz prve roke comprar de primera mano
kupil sem si klobuk (me) he comprado un sombrero
kupiti pri tvrdki X. comprar en la casa X.
kupiti za gotovino (na obroke, dragó, poceni) comprar al contado (a plazos, caro, barato)
kupiti mačka v vreči (fig) comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas
kupiti za kos kruha (fig) comprar por un pedazo de pan

kúpiti kupováti to buy, to purchase, to make a purchase (od from)

kúpiti, kupováti za gotovino to buy for cash
kúpiti, kupováti na kredit to buy on credit
kúpiti, kupováti na obroke to buy on the instalment plan
kúpiti, kupováti na račun to buy on account
kúpiti, kupováti na dražbi to buy at an auction
kúpiti, kupováti na debelo to buy wholesale, to buy in bulk, to bulk-buy
iti kupovat v trgovino to go shopping, to do the shopping
iti kupovat na trg to go shopping in the market
poceni kúpiti, kupováti to buy cheap, to buy a bargain
kúpiti, kupováti skoraj za nič, zastonj, zelo poceni to buy for a song, to buy dirt cheap
dobro kúpiti, kupováti to strike a good bargain
kúpiti, kupováti iz druge roke to buy secondhand
kúpiti, kupováti mačka v vreči to buy a pig in a poke
(pod)kúpiti, kupováti koga to bribe someone, to corrupt, to suborn someone; pogovorno to grease someone's palm

kupovánje achat moški spol , marché moški spol

kupovanje na debelo achat en gros

lagáti to lie (komu to someone); to tell lies; to belie; to speak untruths; pogovorno to tell fibs, to fib; evfemizem to be economical with the truth; (pretiravati) to talk tall, to exaggerate, to stretch (ali to colour) the truth, to draw the long bow

lagal sem mu I lied to him
debelo to lie in (ali through) one's back teeth
on mi laže v obraz he lies to my face
laže tako, da sam sebi verjame he lies like a book
laže, kot pes teče she's a bare-faced liar, he lies like a gas-meter, arhaično he can spin a twister

lagáti mentir

lagati komu dire des mensonges à quelqu'un; familiarno conter des histoires (ali des fables), inventer
debelo lagati dire de gros mensonges
lagati, da se kadi mentir comme un arracheur de dents (ali effrontément)

lagáti mentir; faltar a la verdad ; (izmišljevati si) fam contar historias (ali camelos ali cuentos chinos) , inventar

debelo lagati mentir con descaro, mentir más que la gaceta
on laže, kot pes teče (da se kar kadi) (él) miente más que un sacamuelas; él miente más que habla

lagáti (se) (lážem (se))

A) imperf., imperf. refl.

1. mentire, dire bugie, menzogne:
pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente

lantērna f

1. svetilka:
lanterna cieca slepica
lanterna cinese, veneziana lampijonček
cercarsela con la lanterna pren. delati sam sebi škodo
prendere lucciole per lanterne debelo se motiti

2. svetilniška luč; svetilnik:
all'ombra della lanterna pren. v Genovi

3.
lanterna magica laterna magika, projekcijska svetilka

4. arhit. svetlobnica, lanterna

5. gradb. svetlobni jašek, svetlobnik

6.
lanterne pl. pren. šalj. oči; očala

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.

láža ž ekspr. laž: san je laža pusta; donijeti, doneti komu šarenu -u debelo se zlagati komu

letra ženski spol črka, pisava; operno ali filmsko besedilo; pesem; glosa (pesem); menica; odredba; slovničen izraz glas

letra abierta odprto pismo; kreditno pismo
letra alemana, letra gótica gotska pisava, fraktura
letra itálica, letra cursiva poševni tisk, kurziva
letra de cambio menica, ček
letra consonante soglasnik
letra a corto (largo) plazo kratkoročna (dolgoročna) menica
letra de imprenta tiskana črka
letra inglesa, letra oblicua poševna pisava
letra inicial velika začetna črka, inicialka
letra mayúscula, letra capital velika črka
letra minúscula mala črka
letra pagadera a la vista na pokaz izplačljiva menica
letra redand(ill)a, letra romanilla okrogla pisava
letra de resaca, letra de reembolso vzvratna menica
letra vocale samoglasnik
carácter (tipo) de letra pisava (kake osebe)
al pie de la letra, a la letra dobesedno
de letra tiskan
letra por letra beseda za besedo, dobesedno
saber mucha letra mnogo vedeti, bister biti
la letra con sangre entra brez dela ni jela
letras pl znanosti, znanje, literatura
letras de imprenta tiskane črke
letras de relieve pisava za slepce
bellas (buenas) letras lepe umetnosti
las primeras letras osnovno znanje
con letras de molde debelo (mastno) tiskano
poner dos (cuatro) letras napisati nekaj vrstic
seguir las letras (znanosti) študirati

lump¹ [lʌmp] samostalnik
gruda, kepa, kos; kup, gmota; bula, oteklina; kocka (sladkorja); plošča (ledena)
pogovorno neroda, butec, štor

all of (ali in) a lump vse naenkrat, vse skupaj
in the lump v celoti, na debelo, en gros
lump coal kosovec (premog)
lump sugar sladkor v kockah
lump sum okrogla vsota, pavšal
to have a lump in one's throat stiskati v grlu, iti na jok
he is a lump of selfishness je popoln sebičnež

lupin|a² ženski spol (-e …) kuhinjsko: die Schale, die Pelle (čebulna Zwiebelschale, jabolčna Apfelschale, jajčna Eierschale, limonova Zitronenschale, orehova [Nußschale] Nussschale, pomarančna Orangenschale)
odstraniti lupino ausschälen
z debelo/ tenko/trdo/mehko lupino dickschalig/dünnschalig/ hartschalig/weichschalig
z eno lupino einschalig
figurativno die Außenhaut, die Hülle
prazna lupina figurativno leere Hülle, besedna: die Worthülse
agronomija in vrtnarstvo porjavenje lupine die Schalenbräune

magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

en magasin v zalogi
nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
magasin de blé žitna kašča, žitnica
magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
magasin d'entrepôt skladišče blaga
magasin frigorifique hladilnica
magasin de gros trgovina na debelo
magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
magasin à poudre smodnišnica
magasin à libre service samopostrežna trgovina
magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
magasin de sport športna trgovina
magasin succursale podružnična trgovina, filiala
magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
droit masculin de magasin skladiščnina
garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati

majica z dolgimi rokavi stalna zveza
(oblačilo) ▸ hosszúujjú póló
Oblekla sem majico z dolgimi rokavi, kavbojke in debelo volneno jopico s kapuco. ▸ Hosszúujjú pólót, farmernadrágot és vastag, kapucnis gyapjúkardigánt vettem fel.

marchand, e [maršɑ̃, d] adjectif trgovski, trgovinski; ki gre dobro v prodajo; dobre kakovosti; figuré, péjoratif kramarski; masculin, féminin trgovec, -vka; prodajalec, -lka; vieilli kupec, odjemalec

marchand ambulant, forain potujoči, sejmarski trgovec
marchand de bric-à-brac starinar
marchand de canons (péjoratif) tovarnar orožja za vojno
marchand en gros, en (au) détail trgovec na debelo, na drobno
marchand d'immeubles trgovec z nepremičninami
marchande féminin d'amour, de plaisir prostitutka
marchand interlope tihotapski, črnoborzijanski trgovec
marchand de livres d'occasion antikvar
marchande féminin de modes, de nouveautés modistinja, trgovka z modnimi novostmi
marchand de soupe (péjoratif) varčen, slab restavrater
marchand, e de quatre-saisons branjevec, -vka
commis masculin marchand trgovski nameščenec
navire masculin marchand, marine féminin marchande trgovska ladja, mornarica
prix masculin marchand kupna cena za trgovca, tovarniška cena
rue féminin, ville féminin marchande trgovska ulica, meste
vaisseau masculin marchand trgovska ladja

mâsno prisl. mastno: masno lagati debelo lagati; živio je, živeo je masno i slasno živel je v izobilju

mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

el mayor največji; najstarejši
la mayor parte večina
por la mayor parte večinoma
dos años mayor dve leti starejši (que kot)
altar mayor glavni oltar
cocinero mayor glavni kuhar
mayor de edad polnoleten
edad mayor polnoletnost
estado mayor (voj) generalni štab
misa mayor velika maša
persona mayor starejša, odrasla oseba
por mayor na debelo, en gros
comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
precio al por mayor en gros cena
echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
mis mayores moji predniki

mendācium -iī, n (mendāx)

1. laž, neresnica, prazna obljuba (naspr. verum): O., Sen. ph., Plin. idr., impudens Ci., de caede equitum C., m. dicere N., Q., cave mendacium (sc. dicas) ali cave mihi mendaci quicquam (sc. dicas) Pl., improbi hominis est mendacio fallere Ci., vero mendacio abuti lagati, kakor bi orehe tolkel, lagati, kot pes teče, debelo lagati (= kar naravnost, brez pomislekov), onerare aliquem mendaciis Ci. hudo nalagati koga, sine mendacio vivere Icti. pošteno, brez zavisti, brez hinavstva.

2. metaf.
a) prevara, slepilo, preslepitev, omama, privid, prikazen: Plin., Sen. ph., Amm., mendacia famae O., opinionis esse mendacium, non oculorum Ci., Phoebi Caesar mendacia ludit Poeta ap. Suet. posnema vlogo Fojba.
b) pesniška izmišljotina, basen, pravljica: mendacia poetarum Cu.