Franja

Alamannī (Alamānī, Alemannī) -ōrum, m: Alaman(c)i (Aleman[c]i, skupno ime več germanskih plemen med gornjim Renom, Donavo in Majno: Aur., Eutr., Amm., Cl. Od tod subst. Alamannia -ae, f Alamanija, dežela Alamanov: Amm.; met. = Alamanni: Cl.; adj. Alamannicus (Alamannus) 3 alamanski: Amm.

all¹ [ɔ:l] pridevnik
cel, ves, celoten

all the country vsa dežela
all very cushy udoben, prijeten
all day long ves dan
at all events v vsakem primeru
on all fours po vseh štirih
to be on all fours with s.o. povsem se s kom strinjati
to all intents and purposes v vsakem pogledu
all my life vse življenje
by all means vsekakor
once for all enkrat za vselej
to sit up till all hours of the night dolgo bedeti
all sorts (ali kinds) of vse mogoče
to turn in all standing leči popolnoma oblečen
not for all the world za nič na svetu

alpsk|i (-a, -o) alpin; (iz Alp) alpisch; Alpen- (dežela das Alpenland, flora die Alpenflora, glasba die Alpenmusik, rastlina die Alpenpflanze, rog das Alphorn)
šport alpsko smučanje Ski alpin
šport alpska kombinacija die Dreierkombination
geografija alpsko predgorje das Alpenvorland, die Voralpen
živalstvo, zoologija Alpen- (kozorog der Alpensteinbock, svizec das Alpenmurmeltier, rovka die Alpenspitzmaus); rastlinstvo, botanika Alpen- (orlica die Alpen-Akelei, planinšček Gemeiner Alpenlattich, negnoj der Alpen-Goldregen, grozdičje die Alpen-Johannisbeere) ➞ → gornik, jetičnik, kosmatinec, mavček, pečnik, ranjak, regrat, šipek, bilnica, hrustavka, jelenka, lanika, madronščica, možina, pokalica, škržolica, grozdičje

álpski alpino; de los Alpes; alpestre

alpska dežela país m alpestre
alpska flora flora f alpina
alpska železnica ferrocarril m alpino

altrīx -īcis, f (altor), prvotno adj. = redeča, hraneča: terra altrix saevi Ulixi V., altrix Apulia H., Ida altrix O. = materna dežela, očetnjava, domovina, altricem nivem aspicere Val. Fl. snežno domovino, altricem amare patriam Plin. iun.; potem subst. = rednica (rejnica), poseb. dojilja: terra altrix nostra Ci., altrici, quae luctūs causa, roganti... ait O., genitrix atque altrix animantium omnium... tellus Ap.

amico

A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
intenzioni amiche prijateljski nameni
viso amico prijateljski, znan obraz
paese amico prijateljska dežela

B) m (f -ca)

1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
l'amico del cuore najljubši prijatelj
amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
amico intimo intimni prijatelj
amici per la pelle prijatelja do smrti
l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

2. evfemistično ljubček, ljubimec

3. pajdaš:
è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša

Ammonītēs (Ammanītēs) -ae, m Amonit (Amanit), nav. pl. Ammonītae -ārum, m (Ἀμμανῖται) Amoniti, ljudstvo ob vzhodni palestinski meji: Vulg. Kot adj. Ammanites regio Vulg. amanitska dežela, tudi samo Ammanites (sc. regio): abiit in Ammaniten Vulg. v amanitsko deželo, na Amanitsko. Od tod subst. Ammonītis -idis, acc. pl. -idas, f (Ἀμμανῖτις) Amonitka: Vulg.

Asmīraea -ae, f Asmireja, dežela in mesto Asmirejcev v Seriki: Amm.

Astur² -uris in Astyr -yris asturski = ki se tiče asturskega naroda ali asturske dežele (v tarakonski Hispaniji), iz Asturije: exercitus Sil., equus Mart. (= Asturcō); pogosteje subst. Astur -uris in Astyr -yris, m (večinoma kolekt.) Asturec, preb. Asturije: Mart., Cl., inpiger Astur Lucan., avarus, belliger Astur Sil.; pl. Asturēs -um, m (Ἄστυρες) Asturci: Mel., Fl., M., Asturum regio Plin. — Od tod

1. subst.
a) Asturia -ae, f Asturija, dežela v tarakonski Hispaniji (današnji Asturija, Leon in Valladolid de Duero): Plin.
b) Asturcō -ōnis, m asturski konj, ki se odlikuje po lepem gibanju nog, asturski prusec, potem sploh prusec enakih lastnosti: Corn., Sen. ph., Plin. idr., Ast. Macedonicus Petr.

2. adj. Asturicus 3 asturski: gens Plin., Sil.; od tod subst. Asturica -ae, f Asturika, glav. mesto Asturije (zdaj Astorga): Plin.; Asturicus -ī, m Asturski, kot priimek: Iuv.

Athamānēs -um, m (Ἄϑαμᾶνες) Atamani, epirsko ljudstvo v dolini ob gornjem Aheloju, po razpadu molosovske države samostojno pod svojimi vladarji, katerih zadnji je bil Aminander: Ci., L., Plin. Od tod subst. Athamānia -ae, f (sc. terra, Ἀϑαμανία) Atamanija, dežela Atamanov: L.; Athamānis -idis, f Atamanka: O.; adj. Athamānus 3 atamanski: litora Pr.

Atintānia -ae, f (Ἀτιντανία) Atintanija, Makedoniji pripadajoča dežela Atintancev (Antintānēs Ἀτιντάνες), epirskega ljudstva, ki je bivalo v Iliriji ob gornjem Aoju: L.

avstrijska Koroška stalna zveza
geografija (dežela v Avstriji) ▸ ausztriai Karintia

avstrijska Štajerska stalna zveza
(dežela v Avstriji) ▸ osztrák Stájerország

avtonómen (-na -o) adj.

1. (samoupraven) autonomo:
avtonomna dežela regione autonoma

2. (neodvisen, samostojen) ekst. autonomo, indipendente, libero

3. anat.
avtonomno živčevje sistema nervoso autonomo

azijski pridevnik
(o celini) ▸ ázsiai

bájen fabuloso

bajna dežela país m fabuloso

baltski pridevnik
1. (o območju) ▸ balti, balti-tengeriTa baltska država je namreč pohitela in uvedla na svoji meji schengenski režim že letošnjega 1. julija. ▸ Ez a balti ország igyekezett, és már idén július 1-jén bevezette a schengeni rendszert a határain.
Povezane iztočnice: baltski trojček, baltske države

2. (o ljudstvu) ▸ balti

bastar zadostovati, biti v zadostni meri na voljo

¡basta! dosti!, nič več!
basta con verlo zadostuje, če to vidiš
basta y sobre več kot preveč
bastarse: el país se basta para sus necesidades dežela krije sama svoje potrebe

Bavarska samostalnik
(zvezna dežela v Nemčiji) ▸ BajorországPovezane iztočnice: Spodnja Bavarska, Zgornja Bavarska

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.