Franja

Sigismund Luksemburški stalna zveza
zgodovina (nemški kralj in cesar) ▸ Luxemburgi Zsigmond [német király és császár]

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sovrážnost hostilidad f

začetek (ustavitev) sovražnosti iniciación f (cesación f) de las hostilidades
začeti (ustaviti) sovražnosti abrir ali romper (cesar ali suspender) las hostilidades

sportula -ae, f (demin. sporta)

1. pletena košarica, pleteničica, jerbasek, jerbašček: Pl., Ap.

2. occ.
a) košarica (pleteničica), napolnjena z jedmi, pozneje z denarjem v znesku 16 sestercijev; take košarice so podarjali klientom in drugim osebam nižjega stanu; od tod meton. dar, darilo, podarek: Suet., Iuv., Mart.; preg.: sportulam furunculus captat Tert. tat hlasta po tuji lastnini, kradun grabi po tujem blagu.
b) metaf. α) darilo nasploh: Plin. iun., Traianus ap. Plin. iun., Ulp. (Dig.). β) „sodna košarica“ = sodna „postranščina (pristranščina)“ = sodni postranski dohodki (zaslužki): Cod. I. γ) „košarica“ = kratke igre, ki jih je cesar Klavdij prirejal rimskemu ljudstvu: Suet.
c) piknik: nonne vides, quanto celebretur sportula fumo? Iuv.

Suillius 3 Suílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Suillius Publij Suilij, Germanikov kvestor v Germaniji, l. 24 po Kr. poslan v izgnanstvo, ker se je pustil podkupiti. V Rim se je vrnil za časa cesarja Klavdija; tu se je ukvarjal s koristolovskim ovajanjem in obtoževanjem uglednih in poštenih posameznikov. Zaradi tega in zaradi nepravilnosti pri upravljanju province Azija (greh iz preteklosti) ga je cesar Nero(n) l. 58 po Kr. dal ponovno izgnati: T.

2. M. Suillius Mark Suilij, sin prejšnjega, konzul l. 50 po Kr., okrog l. 58 po Kr. obtožen izsiljevanja, vendar ga je sam Nero(n) oprostil obtožbe: T.

Tacitus² -ī, m (tacitus) Tácit, priimek Kornelijevega rodu. Poseb. znana sta:

1. Cornelius Tacitus Kornelij Tacit, najznamenitejši rimski zgodovinar, rojen okoli l. 55 po Kr., sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, avtor del „Pogovor o govornikih“ (Dialogus de oratoribus), „Agrikola“ (Agricola), „Germanija“ (Germania), „Zgodovina“ (Historiae) in „Anali“ (Annales): Plin. iun., Sid.

2. M. Claudius Tacitus Mark Klavdij Tacit, po drugih Aurelius Tacitus Avrelij Tacit, rimski cesar, je vladal v letih 275—276 po Kr.: Vop.

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.

Tiberij samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Tiberius [római császár]

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

Tit samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Titus [római császár]

Titus -ī, m Tít, rimsko ime, okrajšano pisano T., npr. T. Tatius Tit Tatij, sabinski kralj; T. Livius Tit Livij, rimski zgodovinopisec; T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar; njegov istoimeni sin in naslednik je bil cesar Tit.

Trāiānopolis -is, f Trajanópolis, ime mesta Selinunt, kjer je umrl cesar Trajan: Cod. I.

Trāiānus -ī, m Traján, s celim imenom M. Ulpius Traianus Mark Ulpij Trajan, Hispanec, rimski cesar v letih 98—117 po Kr.: Aur., Plin. iun. idr., Augusto felicior, Traiano melior Eutr. — Od tod adj. Trāiānus 3 Trajánov, trajánski: aqua Front.

Trajan samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Traianus [római császár]

trájen (per)durable; duradero ; (nepretrgan, neprestan) continuo, constante, permanente ; (nenehen) incesante

kratkotrajen de corta duración, fig efímero, fugaz
dolgotrajen de gran (ali de larga) duración
trajno sin cesar, constantemente
trajno to ne gre (ne bo šlo) esto no puede continuar así

Ulpius 3 Úlpij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najbolj znana

1. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, posinovljenec Ulpijevega rodu; odlikoval se je v judovski vojni in bil l. 76 po Kr. namestnik v Siriji: Plin. iun.

2. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, njegov istoimeni sin, rojen l. 52 po Kr., konzul l. 91, namestnik v Germaniji do l. 98; tega leta je postal cesar za svojim posinoviteljem Nervo ter vladal do l. 117: Plin. iun., Eutr. — Adj. Ulpius 3 Úlpijev: porticus Sid.

Valerijan samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Valerianus [római császár]

Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.

Vespasiānus -ī, m Vespaziján, rimski priimek. Najbolj znan je T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar v letih 69—79 po Kr.: T., Suet., Sid. idr.