Franja

exsuperō (exuperō) -āre -āvī -ātum

I.

1. intr. dvigniti se, vzdigati se nad kaj
a) (o sapi): aegris faucibus exsuperat gravis halitus Pers.
b) (o ognju) = kvišku udariti (udarjati), buhniti: ignis … summa ad fastigia … volvitur; exsuperant flammae V.; pren.: magis exsuperat violentia Turni V. vzplameni.

2. trans. vzdigati se nad kaj: angues exsuperant undas V., vites exuperant ulmos Plin.

— II. pren.

1. iti čez kaj, prek česa, kaj prestopiti (prestopati), prelesti, prehajati, prekoračiti, preseči (presegati): exsuperare angustias L., solum Helori V. jadrati prek … , iugum V., clivum Sen. ph., amnem Plin., Nilus exuperavit sedecim cubita Plin., mulli binas libras ponderis raro admodum exuperant Plin., (vitis) vino … quod genuit aestatem non exuperans Plin. katere vino se ne drži dlje od enega poletja, tu vero, pater, vive et me quoque exsupera Val. Max. in preživi tudi mene; o abstr.: id summum exsuperat Iovem Ci. poet. presega celo moč najvišjega Jupitra, magnitudo sceleris omnium ingenia exsuperat S. presega vse, kar si more človek misliti, multitudo Gallorum omnem sensum talis damni exsuperans L., operum fundamenta exsuperare L., alicuius laudes exsuperare L., materiā vires exsuperante meas O.; z abl. = prekositi (prekašati) koga (kaj) v čem, presegati koga (kaj) v čem: aliquem impudentiā Enn. fr., omnes Tarquinios superbiā L., qui … exsuperans morum nobilitate genus O., sol montem Idam exoriens exuperat latitudine Plin.; brez obj.: quantum feroci virtute exsuperas V.

2. premagati, zmag(ov)ati, obvladati; abs.: cum sol et vapor … exsuperarint Lucr., si non poterunt exsuperare, cadant O., cum copia humoris exsuperat Sen. ph.; z obj.: Turnus exsuperat moras V., caecum exsuperare consilium V., exuperans astu Sil. — Od tod adj. pt. pr. ex(s)uperāns -antis izvrsten, odličen: exsuperantes viri Pac. fr., mulier exsuperanti forma Gell., uter esset exsuperantior, certabatur Gell., equus colore exsuperantissimo Gell., providentia summi exsuperantissimique deorum Ap., exsuperantissimi dei cultus Aug.

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

figov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ füge, fügés
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ fügeOmenjajo tudi, da so se pojavile kobilice, ki so pojedle vse, kar ni uničila suša, celo figove liste. ▸ Emlegették azt is, hogy amit nem tett tönkre az aszály, azt a sáskák zabálták fel, még a fügefaleveleket is.

fiktiven pridevnik
1. (neobstoječ; izmišljen) ▸ fiktív, képzeletbeli, kitaláltRazkritje, da so bile reporterjeve zgodbe dejansko fiktivne, je ameriško javnost šokiralo. ▸ Sokkolta az amerikai közvéleményt az a felismerés, hogy a riporter történetei valójában kitaláltak voltak.
Z vlogo šerifa v fiktivnem mestecu Mayberry pa je postal eden izmed najbolj priljubljenih igralcev tistega časa. ▸ Egy fiktív város, Mayberry seriffjeként eljátszott szerepe a kor egyik legnépszerűbb színészévé tette.
Denar v tej hiši je bolj fiktivna zadeva. ▸ A pénz ennél a háznál inkább fiktív dolog.

2. (o goljufanju) ▸ fiktív, kamuSklepal je razne fiktivne posle in navidezne pogodbe ter jih celo overjal pri notarju. ▸ Különböző fiktív ügyleteket és látszatszerződéseket kötött, amelyeket még közjegyzővel is hitelesíttetett.Mafijci so ustanavljali fiktivna podjetja in izigravali davčne predpise. ▸ A maffiózók fiktív vállalatokat hoztak létre és kijátszották az adószabályokat.Marsikateri fiktivni študent bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, če si ne bi s pridobitvijo statusa omogočil dela prek študentske napotnice. ▸ Jó néhány fiktív hallgató a munkaügyi központban lenne bejelentve, ha a hallgatói státusz megszerzésével nem lett volna lehetősége dolgozni diákstátuszban.Dodajajo, da so leta dobivali fiktivne račune za dimnikarske preglede, saj dimnikarjev k njim ni bilo. ▸ Hozzáteszik, hogy évek óta fiktív számlákat kapnak kéményellenőrzésről, hiszen kéményseprőknek nyomát sem látták.

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

fortune² [fɔ́:čən] samostalnik
usoda, sreča; premoženje, imetje, bogastvo, dota; ugodna ženitev (možitev)

ill (ali bad) fortune nesreča, smola
to make one's (ali a) fortune obogateti
to marry a fortune bogato se poročiti
every man is the architect of his fortune vsak je svoje sreče kovač
to tell fortunes vedeževati
to come into a fortune dedovati
pogovorno a small fortune celo premoženje, velik znesek
soldier of fortune vojak najemnik
to have one's fortune told dati si vedeževati
with good fortune če ima človek srečo

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.

generalni direktor stalna zveza
(vodja organizacije) ▸ vezérigazgató, főigazgató
Generalni direktor je med drugim podpisoval pogodbe celo brez vednosti drugih direktorjev podjetja. ▸ A vezérigazgató többek között a társaság többi igazgatójának tudta nélkül írt alá szerződéseket.
Sprejela sta nas ministrica za notranje zadeve in generalni direktor policije. ▸ A belügyminiszter és a rendőrség főigazgatója fogadott bennünket.

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

ghirba f meh za vodo:
riportare a casa la ghirba žarg. odnesti celo kožo (iz vojne)
lasciarci la ghirba žarg. biti ob glavo, izgubiti življenje

gláva (-e) f

1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata

4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia

5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile

6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione

8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

gledati na kaj z distanco frazem
(biti odklonilen do česa) ▸ távolságtartóan tekint valamire, távolságtartóan viszonyul valamihez
Ko sem bil še mlad, sem bil med tistimi, ki smo na gasilske veselice gledali z distanco ali celo s prezirom. ▸ Fiatalkoromban azok közé tartoztam, akik távolságtartóan, sőt lenézéssel tekintettek a tűzoltóbálokra.

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

goníti (divjačino) batir ; (čredo) couducir, llevar (na pašo al pasto) ; teh hacer funcionar, accionar

goniti se (zool) estar en celo, estar caliente

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

harfa samostalnik
1. (brenkalo) ▸ hárfaPovezane iztočnice: baročna harfa, električna harfa, gotska harfa, keltska harfa

2. (igranje harfe) ▸ hárfa
3. (glasbenik) ▸ hárfaHarfistični oddelek je imel minula leta težave s prevozom inštrumentov na koncerte, lani se je tabora udeležil celo kvartet harf. ▸ A hárfatanszéknek az elmúlt években gondot jelentett a hangszerek koncertekre szállítása, tavaly a zenei táborban egy hárfakvartett is részt vett.

4. arhitektura (o konstrukciji mostu) ▸ hárfa
Ali bo najdaljši most v državi, 800 metrov dolgi most čez Muro, zgrajen kot brod ali harfa, še ni bilo odločeno. ▸ Még nem dőlt el, hogy az ország leghosszabb, a Mura folyón átívelő 800 méteres hídját komphídként vagy hárfahídként építik meg.

hebes -betis, abl. -betī, neutr. pl. -betia

I. top, skrhan,

1. glede na ostrino: machaera Pl., ensis O., mucro O., Lucan., ponite iam gladios hebetes, pugnetur acutis O., tela Cu., ferrum, secures Iuv.; pren.: tela (puščice) hebetiora Ci., ratio hebetem facit aciem ad miserias contemplandas Ci. otopi duševno ostrino za … ; subst. hebetia -ium, n tope stvari, topo orodje: Q.

2. po obl.: lunae … alias hebetiora, alias acutiora videntur cornua Ci. fr., quo latiora (ossa scapularum) … sunt, hoc hebetiora Cels. —

II. metaf.

1. fizično top =
a) medel, slab, onemogel: hebeti pectus tantummodo contudit ictu O. s slabim udarcem je prsi le ošvrknil; o (zunanjih) čutih in čutilih: sensus omnes hebetes et tardos esse arbitrantur Ci., nec est ullus hebetior sensus in vobis (sc. quam sensus audiendi) Ci., sensus oculorum atque aurium hebetes L., sensi aurīs hebetiores esse populi Romani Ci., hebes acies oculorum Ci., (tudi samo) acies hebes Cels., acies hebetior Suet.; uterque oculus naturā hebes Plin., oculi hebetes Col., Plin. ali hebetiores Plin., Suet., hebetes visus Sen. tr., hebes obtutus Ap.
b) neobčutljiv, brezčuten, mrtev: cui torpet hebes locus ille O., os hebes est O. so neobčutljiva, niso ješča, caro h. Cels. divje, ossa gingivarum Cels.; o osebi: filius … sensu hebes Plin.
c) brez ognja, len, zanikrn, nemaren, neroden, nespreten, okoren: exercitus … hebes infirmusque S., hebes ad sustinendum laborem miles T., hebes in voluptate (admissarius) Col. ne isker, obesum (corpus) hebes est Cels., hebetior in suo negotio Cu., in hebeti pigritia ferox Ap.; o stopici: quod (spondeus) est e longis duabus, hebetior videtur et tardior Ci.
č) po fizičnem učinku a) za vid = medel, zamolkel, mrtev: color O., Plin., carbunculus hebetior Plin., hebes vicinā nocte dies Stat. b) za voh nedišeč, brez vonja: unum (genus orsini) hebes Plin. g) za okus plehek, pust: quamvis gustu non sit hebes (uva) O.

2.
a) duševno top, topoglav, slaboumen, neumen, bebast: hebeti ingenio est Ci., hebeti ingenio atque nullo Ci. topoglav, celo povsem brezumen, hebetiora ut sint hominum ingenia Ci., h. memoria Ci. slab spomin, h. cor Lucr., Val. Max., mens, adulescentia Sen. ph., ingenii esse tardi et hebetis Sen. ph.; o osebah: homines hebetes Ci., me hebetem molestiae reddiderunt Ci., non sum ita hebes, ut ista dicam Ci., hebes et rudis, nec hebes nec rudis Ci., hebes esse videtur O., quis adeo hebes inveniretur, ut crederet? T., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., vecors et prope hebes Aur.; o živalih: animalium hebetissima Plin.
b) po dejavnosti površen, plitev: rhetorica interdum paulo hebetior Ci., h. oratio Q., ratio Plin.
c) po občutku: dolor h. Ci. ep. mrzlo —, neiskreno sočutje.

Opomba: Star. acc. sg. hebem: Caecil. fr.