Franja

Honōrius -iī, m Honórij, sin cesarja Teodozija I., Arkadijev brat, vladar Zahodnorimskega cesarstva, umrl l. 423 po Kr. v Raveni: Aur., Cl. — Od tod

1. patron.
a) Honōriadēs -ae, m Honorijev sin: Cl.
b) Honōrias -adis, f Honorijeva hči; v pl.: Honoriades sorores Cl.

2. adj. Honōriānus 3 Honorijev: thermae Cod. Th.

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

Hyās -antis, acc. Hyān (O.), m (Ὕας) Hiánt, Atlantov sin in brat (po drugih oče) Hiad: sidus Hyantis (= Hyades) O.

i (in) and; (tudi) also, too, as well; so, likewise

i...i both... and
i Vi i jaz both you and I (pogovorno me)
i njegov brat i njegov svak both his brother and his brother-in-law
naše izgube i padlih i ranjenih our losses both in killed and wounded

Iācōbus -ī, m Jakob, Zebedejev sin, apostol (starejši), brat evangelista Janeza: Vulg.

Īasius¹ -iī m (Ἰάσιος) Jázij,

1. argejski kralj, Atalantov oče: Hyg. Od tod
a) patron. α) Īasidēs -ae, m (Ἰασίδης) Jazijev sin ali potomec: V. (o Palinurju in Japidu (Ïāpis)), Stat. (o Adrastu). β) Īasis -idis, f (Ἴασις) Jazijeva hči Atalanta: Pr.
b) adj. Īasius 3 Jazijev, pesn. = argejski: virgo (= Īō) Val. Fl.

2. Trojanec, sin Jupitra in Atlantove hčere Elektre, Dardanov brat, ljubimec Cerere, ki mu je rodila Plutona: V., O.; isti imenovan tudi Īasiōn -ōnis, acc. -ōna, m Jazíon: O.

Īcarius¹ -iī, m (Ἰκάριος) Ikárij

1. sin lakedajmonskega kralja Ojbala (Oebalus), Tindarejev brat, oče Penelope: O., Hyg. Od tod patron.
a) Īcariōtis -idis, f (Ἰκαριωτίς) Ikarijeva hči, Penelopa: Ps.-V. (Cul.), Pr.; kot adj. Penelopin, Ikarijeve hčere (gen.): tela (fem. sg.) O.
b) Īcaris -idos, f = Īcariōtis O.

2. = Īcarus1: Hyg.

Icelos -ī, m (gr. ἴκελος podoben) Íkelos,

1. bog spanja, Morfejev brat: O.

2. (v obl. Icelus -ī, m) osvobojenec cesarja Galbe: T.

ignorantin, e [-tɛ̃, in] adjectif; vieilli

(frère masculin) ignorantin masculin usmiljeni brat

Īlus -ī, m (Ἶλος) Ílos,

1. samogovoreče ime eponimnemu heroju mesta Ilija; v grški mitologiji je Trosov sin (Tros), Ganimedov brat, Laomedontov oče: V.

2. baje prvotno ime Jula Askanija: V.

in and

in...in both... and
on in njegov brat both he and his brother
podnevi in ponoči both by day and by night
in tako dalje (itd.) and so on, etc (= etcetera)

infortune [ɛ̃fɔrtün] féminin (nenadna) nesreča, nezgoda; pluriel udarci usode

compagnon (ali: frére) masculin, compagne (ali: sœur) féminin d'infortune tovariš (brat), tovarišica (sestra) v trpljenju, v nesreči

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!

ker porque; como

ker že ya que, puesto que; (glede na to, da) en vista de que
moj brat ne bo prišel, ker je bolan mi hermano no vendrá porque está enfermo
ker je nedelja, je vse zaprto como es domingo, está todo cerrado
ker ni dokazov (jur) falta de pruebas

lai, e [lɛ] adjectif laičen, (po)sveten, neduhovniški

frère lai brat laik; masculin laik, svetna oseba, neduhovnik

láik laîc ali laîque moški spol , séculier moški spol , profane moški spol , novice moški spol , amateur moški spol

(religija) brat laik frére lai (ali convers)

lait [lɛ] masculin mleko; botanique mleček

lait d'amande, de coco mandljevo, kokosovo mleko
lait bourru, cru surovo mleko
lait caillé kislo, sesirjeno mleko
lait maigre, écrémé posneto mleko
lait entier polnomastno mleko
lait maternel materino mleko
petit lait, lait clair sirotka
lait de chaux apneni belež
lait coupé z vodo mešano mleko
lait de chèvre, de vache kozje, kravje mleko
lait en poudre, concentré, condensé mleko v prahu, koncentrirano, kondenzirano
lait pasteurisé pasterizirano mleko
bidon masculin de lait (velika) kangla mleka
café masculin, chocolat masculin au lait mlečna kava, čokolada
dents féminin pluriel de lait mlečni zobje
frère, sœur de lait mlečni brat, mlečna sestra
cochon masculin de lait odojek
vache féminin à lait krava molznica
le lait bout, se sauve mleko vre, prekipi
faire bouillir le lait zavreti mleko
mouiller le lait mešati mleko z vodo
boire du lait piti mleko, figuré čutiti veliko zadovoljstvo, uživati ob pohvali, laskanju ob svojem uspehu
c'est une soupe au lait to je hitro (od jeze) vzkipljiv človek
monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti
il l'avala doux comme lait (figuré) gladko je to požrl
sucer avec le lait (figuré) vsesati z materinim mlekom

leche ženski spol mleko; prvi pouk v kaki umetnosti

leche adulterada ponarejeno mleko
leche agria kislo ml.
leche aguada z vodo mešano ml.
leche condensada kondenzirano ml.
leche desnatada, leche descremada posneto ml.
leche esterilizada sterilizirano ml.
leche hervida zavreto ml.
leche pasteurizada pasterizirano ml.
leche de yegua kobilje ml.
ama de leche dojilja
cochinillo de leche odojek, mlad prašiček
diente de leche mlečen zob
hermano de leche brat po mleku, sodojenec
como una leche mehek
estar de mala leche slabe volje biti
tiene la leche en los labios se mu še mleko zob drži
¡leche! gromska strela!